petek, 11. marec 2011

Sam da je za mano

Današnja noč je bila skoraj neprespana. Do štirih sem samo dremala in bila več ali manj stalno v pripravljenosti, da mi bo začelo merit pritisk. Moram priznat, da je pisk bolj pameten, ker se ne ustrašiš, ko začne kar naenkrat vse bobnet.
Potem pa me je začelo že čisto resno zmanjkovati, samo, še vedno sem bila na pol ure budna. Najdaljša in najbolj mučna noč je za mano.
Če je imelo to smisel, da mi povedo kaj naj delam oz. da umirm moje zdravje, je vredno.
Dejstvo je,  stres je tisti, ki mi dela probleme. Upam, da bo šef držal besedo in bom šla čimprej v premestitev, saj je fer do mene in sodelavcev, da rešimo ta problem.
Torej, delat je treba na tem, da bo čim manj stresa.
Hahah, jutri zjutraj izpit, potem predavanja, potem šola...to so tisti trenutki, ko se ščistim in ko ni stresa.