Danes je moje življenje narejeno na 20 minut. Točno na 2o. Potem se za minutko ustavi in spet...20 minut. In tako je že od 8.45 naprej.
Baje, da bo sedaj moje življenje na pol ure, ker naj bi od 22- 6 amplituda merjenja bila 30 minut.
O čem govorim? Ker se je mojemu pritisku in pulzu zmešal, ga moraju umirit. To pa lahko naredijo le tako, da najprej ugotovijo, kaj se mu res dogaja.
Zato sem dobila aparat, ki ti 24 ur meri pritisk in pulz. Namonitrajo ti manšeto, za vrat ti dajo cevke, okoli rame pa ti v culjco dajo aparat. In tako živiš en dan.
No pred mano je samo še noč in malo me jo je strah. Že čez dan sem dvakrat popravljala manšeto, saj sem jo enkrat slekla skupaj s puloverejm - pozimi ravno ne morem v kratkih rokavih ven. Drugič mi je pa zlezla dol.
Kaj je edina pozitivna stvar pri tem. Da je še mrzlo. Ker si ne predstavljam kako to zgleda poleti. Usp....spet moram bit tiho in dati mir ...merimo....Tako namreč to zgleda. Ko je meritev, moraš biti pri miru, če ne ti zmeri narobe, na kar te opozori pisk in čez minuto do dve se merjenje ponovi. Zjutraj sem se peljala po eni zrukani cesti domov in obe meritve sta bile zanič.
Ja, hvala bogu, da je mrzlo, ker me je že kar strah, kako bom jutri imela vneto kožo na roki od manšete. Tudi na trebuhu se mi zdi, da mi bo culjica pustila spomin. Poleti..zdajle ne vem če ne bi imela že odprte rane na roki.
Danes mi je res fino, na 20 minut se mi ustavi življenj.
Najbolj me je skrbelo, ker sem imela ob 17.45 ustni zagovor preko skypa. In ravno ob 17.45 sem imela meritev. Bilo bi prav neugodno, če bi me poklical profesor malo prej ali pa ravno med meritvijo. No, tudi to je šlo mimo brez problemov, takoj po meritvi sem ga poklicala in opravila svoj prvi uradni posoven sestanek preko skaypa. Jupi. pa sodobna tehnologija.
Tole noč moram še prežvivet, potem pa...se v roke vzeti in prepričat pritis in pulz, da se umirita in ustalita tam kjer je treba.
Moram pa priznat, da mi je dnevno merjenje bolj všeč kot nočno. Namreč podnevi se ti najprej oglasi dvojni pisk in več, da se bo začelo. Po koncu ti, če je ok zapiska enkrat, če ni ok pa trikrat.
Sedaj ponoči, te pa nič ne opozori, ampak kar začne stroj brneti, manšeta pa stiskat. Tudi na koncu ne veš, je ok al ne....
Tisti pisk bi lahko pustili, itak stroj tako ropota, da ga ni junaka, ki bi tole prespal. No, povej jutri, če ga še vedno ni.
Baje, da bo sedaj moje življenje na pol ure, ker naj bi od 22- 6 amplituda merjenja bila 30 minut.
O čem govorim? Ker se je mojemu pritisku in pulzu zmešal, ga moraju umirit. To pa lahko naredijo le tako, da najprej ugotovijo, kaj se mu res dogaja.
Zato sem dobila aparat, ki ti 24 ur meri pritisk in pulz. Namonitrajo ti manšeto, za vrat ti dajo cevke, okoli rame pa ti v culjco dajo aparat. In tako živiš en dan.
No pred mano je samo še noč in malo me jo je strah. Že čez dan sem dvakrat popravljala manšeto, saj sem jo enkrat slekla skupaj s puloverejm - pozimi ravno ne morem v kratkih rokavih ven. Drugič mi je pa zlezla dol.
Kaj je edina pozitivna stvar pri tem. Da je še mrzlo. Ker si ne predstavljam kako to zgleda poleti. Usp....spet moram bit tiho in dati mir ...merimo....Tako namreč to zgleda. Ko je meritev, moraš biti pri miru, če ne ti zmeri narobe, na kar te opozori pisk in čez minuto do dve se merjenje ponovi. Zjutraj sem se peljala po eni zrukani cesti domov in obe meritve sta bile zanič.
Ja, hvala bogu, da je mrzlo, ker me je že kar strah, kako bom jutri imela vneto kožo na roki od manšete. Tudi na trebuhu se mi zdi, da mi bo culjica pustila spomin. Poleti..zdajle ne vem če ne bi imela že odprte rane na roki.
Danes mi je res fino, na 20 minut se mi ustavi življenj.
Najbolj me je skrbelo, ker sem imela ob 17.45 ustni zagovor preko skypa. In ravno ob 17.45 sem imela meritev. Bilo bi prav neugodno, če bi me poklical profesor malo prej ali pa ravno med meritvijo. No, tudi to je šlo mimo brez problemov, takoj po meritvi sem ga poklicala in opravila svoj prvi uradni posoven sestanek preko skaypa. Jupi. pa sodobna tehnologija.
Tole noč moram še prežvivet, potem pa...se v roke vzeti in prepričat pritis in pulz, da se umirita in ustalita tam kjer je treba.
Moram pa priznat, da mi je dnevno merjenje bolj všeč kot nočno. Namreč podnevi se ti najprej oglasi dvojni pisk in več, da se bo začelo. Po koncu ti, če je ok zapiska enkrat, če ni ok pa trikrat.
Sedaj ponoči, te pa nič ne opozori, ampak kar začne stroj brneti, manšeta pa stiskat. Tudi na koncu ne veš, je ok al ne....
Tisti pisk bi lahko pustili, itak stroj tako ropota, da ga ni junaka, ki bi tole prespal. No, povej jutri, če ga še vedno ni.
