Že čisto cel dan me boli in prav nič ne pomaga. Vzela sem že Ketonal, pa nič. Upam, da neha, ker ni fino. Je pa počakala vsaj toliko, da sem naredila izpit. Punce so bile zelo kar jezne, pa ne vem no...meni se ni zdelo težko. Vsak, ki mu rečem ,da sem dobila 10 me vprašal - pa kaj a je tko lahko, al kaj. Kaj če bi me kdo vprašal - ej, pa kdaj ti rata vse to. Seveda nihče ne vidi, da spim na minimalcu, 5 ur na dan. Nihče ne vidi, da v moje možgane, ki stalno meljejo. Vsi odgovori, vsa snov gre čez njih med tem, ko sem na sprehodu, med tem, ko se vozim, med tem, ko hočem ali pa nočem, da gre.
In danes, baje da je to en težjuh izpitov, je šlo skoraj vse kot po maslu. Še vedno pravim, da je moj ključ do uspeha ta, da sem to kar sem. Tudi danes, sem takoj videla, da nimam pojma o prvem vprašanju. Ko sem bila na vrsti nisem čakala na profesorja, ampak sem kar sama začela od zadaj. In tako sem šla od boljšega, k slabšemu. Če bi začela s prvim, bi bilo verjetno konec.
In če ne bi snovi premlevala vsepovsod, potem se ne bi v hipu spomanila Johansove teorije konflikotov. Punce, ki so padle so se pomoje neupravičeno jezile nanj. Ljudje se moraj zavedati, da je potrebno pokazati vsaj malo dobre volje v obliki znanja. Po drugi strani pa, če si na faksu ki te kao uči, da boš šel lahko na višji položaj, je logično, da bodo od tebe pričakovali tudi neko situacijsko znanje. Če ne znaš eno vprašanje, ne začni ravno z njim.
In potem je ogenj v strehi. Ja, če znaš, ti ne more nič, če ne znaš ....je pa težko najti vsaj tisto malo znanja. Po drugi strani pa....če ne znaš, bodi fer in ne hodi na izpit.
Popoldne se je začel s sprehodom. Klical me je Brihtin lastnki. Ja gremo, da lahko pofotkam babe z novim objektivom. Ampak kot zakleto....ko ima človek nov objektiv, psici nočeta lavfat....ko pospravim fotkič pa norita...to imata verjetno po meni :)))
OB 16-ih smo se dobili s šolo v Tivoliju. Zopet smo bili opaženi in opazovani.
Zvečr pa smo opazivale luno, no, jaz sem jo opazovala;)
In danes, baje da je to en težjuh izpitov, je šlo skoraj vse kot po maslu. Še vedno pravim, da je moj ključ do uspeha ta, da sem to kar sem. Tudi danes, sem takoj videla, da nimam pojma o prvem vprašanju. Ko sem bila na vrsti nisem čakala na profesorja, ampak sem kar sama začela od zadaj. In tako sem šla od boljšega, k slabšemu. Če bi začela s prvim, bi bilo verjetno konec.
In če ne bi snovi premlevala vsepovsod, potem se ne bi v hipu spomanila Johansove teorije konflikotov. Punce, ki so padle so se pomoje neupravičeno jezile nanj. Ljudje se moraj zavedati, da je potrebno pokazati vsaj malo dobre volje v obliki znanja. Po drugi strani pa, če si na faksu ki te kao uči, da boš šel lahko na višji položaj, je logično, da bodo od tebe pričakovali tudi neko situacijsko znanje. Če ne znaš eno vprašanje, ne začni ravno z njim.
In potem je ogenj v strehi. Ja, če znaš, ti ne more nič, če ne znaš ....je pa težko najti vsaj tisto malo znanja. Po drugi strani pa....če ne znaš, bodi fer in ne hodi na izpit.
Popoldne se je začel s sprehodom. Klical me je Brihtin lastnki. Ja gremo, da lahko pofotkam babe z novim objektivom. Ampak kot zakleto....ko ima človek nov objektiv, psici nočeta lavfat....ko pospravim fotkič pa norita...to imata verjetno po meni :)))
OB 16-ih smo se dobili s šolo v Tivoliju. Zopet smo bili opaženi in opazovani.
Zvečr pa smo opazivale luno, no, jaz sem jo opazovala;)
