Samska po 30-tem

Berem 24ur.com in vidm naslov: Samska pri 30 - ponos ali sramota. Predno sem kliknila mi je pritisk narastel. Pa kaj a še vedno se gremo lov na čarovnice, če smo pač samske. Saj ne rečem, družba je še vedno čudna in še vedno misli, da pač smo ženske tiste, ki se moramo poročit, met otroke in bog ne daj bit uspešne. Če je moški samski ni nič hudega, pa ne najde prave, ali pa si gradi kariero. Bravo, pameten fant. Ko je pa ženska samska je pa najmanj jalova al pa je nekaj močno narobe z njo. JA je, ja. Mogoče pa le ni egositična in pač če ima neko kariero noče s tem obremenjevati nekoga drugega in od njega zahtevat večno odrekanje, saj ve, da če hoče izgraditi karero se ona ne more odrekat. Mogoče je pač ugotvila, da pač nismo več boge in nič ne moremo in pač ne rabimo moškega zato, da nam zamenja žarnico ali pa plin na štedilniku. Ok ja, obstajo še vedno take ja, ki imajo dve leve in ne znajo nič, ampak take roko na srce tudi nimajo kaj veliko od svojega življenja razen kup nepreskrbljenih otrok, deca, ki ga ni nikoli doma in je ponavadi še socialen problem, ki po TV vpije, kako ji država nič ne da in kako ji bodo vse vzeli....ja fino a ne. A delala bi mogoče? Ja, to pa ne more, ker ona ima pri 22 tri otroke, mož se je pa skurbal in je sedaj revca sama. Mogoče se bo v tem stavku spet videlo, da delam v moškem kolektivu, ampak.....kdo bo pa zdržal z žensko, ki ne zna nič, ki ji niti ni v interesu nič se naučit in ki cele dneve samo jamra kako je boga. Zvečer je pa preveč utrujena, da bi še svojo zakonsko obveznost naredila. Ma lepo al pa grdo, sama si je kriva, da je ostala sama s kupom otrok in da prosjači za miloščino. Prej bi mislila na vse skupaj in pa delat se naj spravi. Otroke naj ji vzamejo, ker jih itak ni sposobna preživet in naj jih dajo tistim, ki jih lahko preživijo, ki pa jih ne morejo imeti zaradi takih ali drugačnih težav. Ženska naj se pa spravi delat, pa magar na roke pobirat smeti po tleh. To zna vsak. Aja sklont se je treba. To se ji pa gospe ne da.
Je pa tudi ogromno takih, ki so samske zato, ker ....ne rabijo moškega, ker je njihovo življenje dovolj zapolnjeno in niso odvisne od odnosa. So samostojne, znajo same zamenjat plin in žarnico in konec koncev, ko se jih to ne da, imajo dovolj svojega denarja, da lahko to nekomu plačajo.
In zato ta ženska ni pravi nič jalova in prav nič ni narobe z njo. Le živi svoje življenje in se zaradi družbe ne vrže v vezo s človekom, ki jo omejuje v njenem razvoju in karieri zato, da bo družbi zadoščeno.
Če sebe analiziram. Toliko sem vložila v to kar sem in v to kar počnem, da si pač ne bom pustila, da mi gre vse delo mojega življenja v nič zaradi moškega. Če se pač spustiš v odnos je to prilagajanje in jaz se lahko prilagajam le v času ko imam čas to je pa....od 7-15 sem v službi. Od 18 naprej imam vsak dan šolo do teme, ok pustimo sedaj ko je dan kratek in bo čedalje krajši. Gremo na normalen dan, ko je tema ob 21. Torej imam šolo do takrat. Od 21 naprej imam čas za partnerja. Takrat.....takrat lahko pa samo še svojo zakonsko obveznost izpolnem, pa še to bolj kot ne tako, da nisem ravno aktivna, ker .....se mi lahko tudi bo še tako dobrem ljubimcu zgodi, da premlevam današnji ali jutrišnji dan ali pa čisto pošteno zaspim. Je to smise, odnosa? Ne ni, ker na začetku se bom seveda da prilagodila in spala po 4 ure in tudi ne med opravljanjem zakonskih obveznosti zaspala, ampak uživala. Samo tisti, ki dela je tudi utrujen in v nedogled to ne bi šlo. Se bom zaradi tega sredi tega kar sem začela graditi odrekla vsemu?
Ok sedaj, ko se krajša dan imam res več časa, samo....ta čas imam samo do februarja, torej realno gledano sem lahko v vezi med oktobrom in februarjem, ampak vikendi odpadejo, ker takrat imam šolo. Je to fer do človeka? Za začetek ni fer do mene, ker mi res potrebno čustveno pretresat moje življenje, ni pa niti pod razno fer do moškega, da ga oktobra zavrtim, februarja pa pošljem v pogubo. Tudi moški imajo čustva in so lahko veliko bolj prizadeti, kot pa me.
Torej....je sramota, da sem samska. Za mojo mamo je sramota, zato ker se ne more hvalit z vnuki in jih ne more v vozičku trajbat po ulici gor in dol. Zame pa....nikakor ne, ker moja sovrstnica se lahko pohvali s totalno histerijo v sebi ampak z dvema otrokoma, s seboj ni naredila nič le še bolj leze v obup, ker nima časa zase. Življenje ji je čista muka in ne pozna drugega kot jamranje kako je boga in nima nič od življenja.
Jaz pa sem lahko ponosna na toliko in toliko psov, na toliko in toliko ljudi, na toliko in toliko idej in predvsem na to, da mi je življenj izziv in da komaj čakam, da vidim kam me bo odneslo in kaj bom še naredila.

Moški.....so zelo fajn ljudje, samo tisti, ki bo moj bo moral imeti zelo podobne poglede na življenje in predvsem čas od oktobra do februarja, ker bova lahko vsakič na novo začela.......ma ne, take sem že imela, pa se ni obneslo.
Torej opcija je le tak, ki mi bo mojo idejo življenja pomagal speljati do konca in potem bova lahko skupaj tudi med februarjem in oktobrom. Takih pa ni na lagerju, ker sem zelo ozko specializirna. No ja je kar nekja kljukcev, samo .....nekoč sem že rekla, da imajo moški pri meni tri mesečni poskusni rok, če se po tem času čutijo ogrožene, ker pač nekaj vem in nimam dveh levih....je bolje za oba, da pač gre. Izkoriščat jih ne morem, nadomeščat njihove mamice tut ne, osebno gradim ljudi poklicno, torej.....
Življenje me je že nekaj naučilo in ena izmed vedenj je ta, da ima moški resnično rad žensko z bujnim oprsjem in polovičnimi možgani.
Včasih me prime, da bi bila dama, a to ne traja dolgo. Sem taka kot sem in če bi se lepo vedla, bi umrla od dolgega časa.