sreda, 30. september 2009

Prokleti motorji

Že od nekdaj jih ne maram, ker so mi že zgodaj začeli ubijat ljudi. In včeraj se je spet zgodilo isto. Bubica v glavi, ovira na cesti, lep ovink.......saj ni važno kaj, vedno je isto. Na koncu je človek mrtu.
Tolaži me le to, da je bil on res s srcem motorist in da je doživel na nek čuden način lepo smrt. Tam, kjer mu je bilo lepo in kjer je dobil krila. Tokrat se je dvignil nad nas.

R.I.P Nejc, naj ti bodo ovinki pisani na kožo na drugi strani mavrice in na tisti cesti ne vozijo kamioni.

Še večja ironija te smrti je, da je celo življenje vozil tako motor kot kamion. Na koncu so se za vedno združili. On, motor in kamion.

Na tem svetu si izživel svoje sanje.....sanjaj dalje in privošči si!
http://www.youtube.com/watch?v=-SBQRQlww_E