Tokrat se vremenarji spet niso zmotili in skrbi me, da se ne bo ponovila zgodba pomladi, ko je tej skupini konstantno odpadalo zaradi dežja.
Smo pa dan zato izkoristili za posteljno terapijo.Imamo pa spet doma obdobje rangiranja. To naredita tako, da je zame smešno in če bi si kaj želela, bi si v teh obdobjih želela to, da bi znala brati njuno govorico. Nobemega renčanja, nobene grbe, nič opanega razen pogled- na zadnji sliki se vidi kak je. Bajka je že več kot 10 dni boga, saj ji Ajša ne pusti spati v moji postelji. Lahko je notri čez dan, ne sme biti pa zvečer. K meni lahko pride zjutraj, ko pojesta, takrat gre Ajša spati v Matjaževo posteljo. Ironija vsega je v tem, da Bajke 5 let nisem spravila iz svoje sobe, tudi poleti ne, ko je bilo pri meni obupno vroče, pri Matjažu pa hladno. Dobesedno je nisi mogel zadržati v njegovi sobi. Sedaj, ko jo je Ajša vrgla iz moje, je celo noč tam in je ne spravim k sebi. Dokler je Ajša zvečer še budna, je lahko pri meni, čeprav ni sproščena, ko se Ajša odloči, da gre spat, jo na meni neopazen način vrže iz postelje in Bajka gre.
Kako se to lepo zmenita, mi se pa nekaj zezamo in mučimo, pa nikoli nam niti dobro ne uspe.
Priznam pa, da se mi Bajka pri vse skupaj smili, saj ni lepo gledat tako ponižnega psa. Ampak....Ajša je šef in če 9 let ve kaj dela, ve tudi sedaj zakaj jo je vrgla z njene, v bistvu moje postelje.