Pasja vdanost

Nekajkrat ne leto debata nanese na pasjo ljubezen in primerjavo brezpogojne ljubezni. Danes sem si vzela čas in bom probala priti zadevi do dna. In sicer znanstveno - s pomočjo slovarja.
Ljubezen....no me je pogrelo že za začetek, da je definirana kot:
močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola
Znanstveno gledano kot kaže ljubezen med dvema, ki sta istega spola ne obstaja ???? Ampak, da me ne zanese od bistva....ali pa tudi ne, bom danes o tem molčala.
Za danes je važen ta del:
2. s prilastkom močno čustvo
naklonjenosti do koga, združeno s
skrbjo za njegovo korist, dobro: čutiti
.......... ljubezen do živali

Vdanost:
pog., ekspr. lesti komu v zadnjico, nekam, vulg. v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost;

Znanstveni pristop me je minil, ker .....na žalost ni napisano črno belo, tko da bi vsak razumel. Grem v svoje filozofkse vode, tukaj upam ,da se bom najprej sama razumela in potem upam pa, da še kdo.

Pasja brezpogojna ljubezen. Sploh pa še boljša je ta, da so psi iz zavetišča doživljenjsko hvaležni zato, ker smo jih rešili. Pa kdo tukaj komu laže.

V psu vidimo tisto, kar si želimo od svojega partnerja. In konec koncev je po eni strani to normalno, saj je pes naš partner. Ampak....dajmo najprej pogledat realno na ta svet. Še sebe ne ljubimo brezpogojno, kako nas bo šele en drug. Pa naj bo to človek ali pa žival. Še sebi in svojim načelom nismo vedno vdani, kako naj nam bo šele kdo drug.
Verjela sem v večno ljubezen in pasjo vdanost. Ampak ne verjamem več. Na večno ljubezen sem pozabila, ko je šel moj z drugo, na pasjo vdanost, pa ko mi je pes prvič spizdil za srno.
Obstaja samo odnos, neka povezanost, ko vsak nekaj da in hkrati vsak nekaj zahteva.
Odnos:
1. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj ki imajo z določenega stališča kaj skupnega
3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga:

Odnos med psom in človekom je zelo kompliciran. Skoraj tko kot med dvema človekoma. Sploh, ko govorimo o odnosu med samskim človekom in psom.
Prvi problem je, ker psa počlovečimo in ker v njem vidimo, človeške lastnosti. Vprašanje pa je, ali jim ne pripišemo teh lastnosti zato, ker jih mi rabimo in smo mi odvisni od njih. Vsi si želim ljubezni, vsi si želimo vdanosti, vsi si želimo veselja, vsi si želimo žalosti - no te si ravno ne, ampak včasih pa tudi,....
Ja, pes je vesel, saj maha z repom. A ni vsako mahanje z repom znak veselja.
Pes je žalosten, ampak ni vedno povešena ušeska in povešeni učki znak žalosti.
Pes nas ima rad. Seveda, da nas ima, saj ima korist od nas.
Pa dajmo razjasnit to pasjo vdanost in ljubezen, ki se konča v tistem momentu, ko psu pred nos nekdo pokaže lepo dišečo slastno hrenavko. Pes nas ima rad zato, ker ima od nas koristi in ko od nas več nima koristi, nas mirno zapusti in gre drugam.
Grozna sem a ne, ne verjamem v pasjo ljubezen. Seveda da verjamem, saj sem jo vsak dan deležna. Vsako jutri me preližeta dve. Pa ne zato ker me imata radi, ampak ker ju tišči lulat in me tako zbudita.
Vsako jutro mahata z repom in se lomita v hrbtu, seveda, ker grem po hrano in jima jo dam.
Vsakič cvilita in mahta z repom, pa skačeta po meni,....ko imam v roki povodec in ovratnice, ker to pomeni, da bosta šle ven.
Vsakič po pridem domov sta me veseli, ker.....potem gremo ven.

Je to ljubezen ali je to odnos?

Zakaj me psici ne zaspavata z ljubeznijo med dvanajsto in eno. Hodita mimo mene, kot da me ni. Zato, ker takrat ju fotr pelje ven, in moje vtikanje v njiju ju moti, ker jaz motim njun čas, ko gresta s fotrom ven.
Zakaj me Bajka zvečer, ko pridemo domov ne vidi, ne sliši, kaj a božala da bi jo....nima časa....gre s fotrom ven. Koga sedaj ljubi. Mene al fotra.....preprosto: mene zjutraj, ko pridem iz službe in proti večeru. Fotra pa ob dvanajstih in po dnevniku.
Je pa res, da če ji kaj ne morem očitati je pa to načelnosti. Ko ljubi, ljubi brezpogojno in neomajno. Ko je moja je moja, in fotra tut pogleda ne, ko je njegova, jaz zanjo ne obstajam.
Evo ja, lahko govorimo o brezpogojni ljubezni - ampak uni negativni. Ko te pes grdo povedano odjebe, te odjebe, takrat ne pomaga ne podkupovanje, ne dobrikanje, ne jok ne stok. Zanj ne obstajaš. Ker.....se ima drugje, z drugimi, bolje kot s teboj.
Zakaj teza, da te ima pes brezpogojno rad ne velja. Ker vsak dan sproti ugotavljamo, da to ni res. Če bi nas imel rad, nas ne bi vlekel. Če bi nas imel rad, bi se takoj odzval na naš klic. Če bi nas imel rad potem nam ne bi delal skrbi s tem, da je svinjarijo po tleh in potem burha in driska.
Če bi nas imel rad, potem nas ne bi gledal v oči in lulal na tepih. Če bi nas imel rad, ne bi letel k tistim, ki imajo žogico. Če bi nas imel rad......

Saj nas ima, dokler ima od nas korist. In nam je čisto hvaležen, dokler ima od nas korist.

Ne kompenzirajo s psom to, kar pogrešamo ali pa si želimo pri ljudeh. Res je, pes nam ne bo ušel, ker ga imamo na povodcu, pes nam bo zvest ker ga imamo pri sebi in ob sebi, pes bo z vami, ker mu ne pustite oditi. Samo.....ne zaradi tega psu dovoliti da vam serje po glavi in da si dovoli vse kar se mu zazdi. Kako dolgo bi v vašem življenju gledali človeka, ki vam lula in kaka kjer mu paše? Kako dolgo bi v svojem gledali človeka zaradi katerega bi hodili vsi plavi naokoli, ker bi vas butnil, ko mu kaj ni všeč? Kako dolgo bi gledali v svojem življenju človeka, ki bi vam v vašem domu, ki ga vzdržujete s svojim prigaranim denarjem, delal škodo in stalno nekaj razbijal?
Ne dolgo. Mogoče ne niti en dan.
Psu, pa je dovoljeno vse. Lahko lula in kaka, lahko vas grize, lahko vam dela škodo po stanovanju. Zakaj že? Zakaj ga zagovarjate? Kako dolgo bi to počeli človeku? Ne dolgo. Moramo res biti žrtve svojih psov zato, ker si kupujemo njihovo ljubezen? Enkrat vse mine in takrat je prepozno vse!


Pes nas bo spoštoval takrat, ko mu boste uvedli red in disciplino. Ko bo točno vedel kaj sme in kaj ne sme. Ko boste bili vodja in ne hlapec. Kako te lahko ceni tisti, ki te vsak dan spravlja v obup? Pes je naš sopotnik, tako kot smo mi njegov. Razlika je le v tem, da v tem odnosu vi postavljate pogoje in se jih striktno držite. Tako da odnos nikakor ne more biti isti kot odnos s človekom. Človeško pasji odnos je zakompliciran le do takrat, dokler mislimo, da je psu hudo ker ga omejimo in dokler je nam žal zato, ker ga moramo omejiti. Ne kompenzirajte svoje ljubezi zato, da boste od psa dobili naklonjenost, ker se vam bo vse skupaj sesulo in bo v vas samo še žalost in nemoč.


Nadzirate lahko le svoje vedenje in odzive na stvari, ki se vam zgodijo. Samega poteka dogodkov ne moremo nadzirati. Spoznajte razliko! (Brain L Weiss)