sobota, 26. marec 2011

Najmlajši mladički

Smo sicer začeli že na moj rojstni dan, samo takrat ni bilo slikic. Danes pa so.
Drugi mladički pa so v teh dveh mesecih postali že malo pravi odrasli psi.
Takole majhni smo bili 2 meseca nazaj.

2 meseca. Vse skupaj nič, niti opazili nismo, da sta minila. Po drugi strani pa je za njimi najpomembnejše življenjsko obodbje. Obdobje otroštva.
Pri psih, ker živijo krajši čas, je vse hitreje.
Po drugi strani pa...a je pri nas kaj drugače. Ali opazimo kdaj mine eno leto? Kar mine in kar moramo spremenit letnico v datumu.
Kaj se v tem letu naučimo? Eni veliko, eni nič. Je razlika med mesecem in letom. Ne.
Ali pa...lani tak čas sem bila na čakanju in sem verjela, da pridem drug mesec delat. Letos pa ne verjamem, da pridem drug mesec še delat.
Kaj vse sem se naučila v teh dveh mesecih. To, da si moraš v življenju zaupat in to, da si moraš postavit mejo, do kje dovoliš da drugi hodijo po tebi.
Pomlad je čas, ko zaživiš na novo. Tako kot narava. Zbudi se in začne se spet novo leto. Novi začetki, nove stvari, nove lepote. Večina stvari je v naših rokah, odvisno je le, ali jih znamo uporabiti.
Narava zase posrbi, smo del narave, torej mora biti naša prva naloga, da poskrbimo zase.