četrtek, 31. maj 2012

Jokam, kot bi bil moj! Dijo Paxi :(

Danes je grozen dan. Na jutranji kavi sem zvedela, da za prvega maja umrl moj tečajnik Amfi. Pes, ki me je očaral s svojo žametno belo dlako, pes, ki je bil velikan in nežna duša hkrati. Amfi je bil ameriški buldog in z njim sem spoznala to čudovito pasmo.
Jokam pa zdajle, ko da bi jokala za svojim psom. Pred slabo urco je zaspančkal Pax. Pako je roti, ki je le en teden starejši od Bajke. Skupaj sta bila od prvega dne.
Pax je bil najlepši mladiček rotija k sem ga kdaj v življenju videla in mislim da ga tudi ne bom več. To glavo, ta pogled je obdržal do zadnjega dne.
Z Bajko sta prava pasja prijatelja. Skupaj sta bila na BBH-ju, skupaj na IPO I. Vsi ti treningi so bili zabava, vožnja v Celje in nazaj sprostitev. Bajka je skoraj razbila kletko, tako je letala v avto k njemu in ga lubčkat, on pa njo.
Z Urško sva skupaj rasli in dozorevali. Ona je ob Paxu spoznala to, kar je bilo meni dano spoznati z Ajšo. Osebnostno dozoreti in postati lasnik psa.
Paxi je bil pes, ki se me je vedno neizmerno razveselil, kjer koli me je videl je skočil name in me prelizal. Kasneje, ko je bilo to že nevarno, sva se zmenila, da naj gre na hrbet in ga bom čohala. Prav užival je v tem, ko ga nisem čihala, amapak zgačkala po tačkah. Gledal me je s tisto svojo simpatično prismuknjeno faco in najlepšimi očmi na svetu. Res sva bila neločljiva kadar sva se videla. Najbolje mi je bilo, ko je Urška kje okoli mene polagala sled. Sem ju prišla gledat in med tem, ko je ona kje polagala, sem jaz Paxa božala v avtu in mu dajala priboljške ;) Ja Urška, vedno sem ti nafutrala psa, ko si mu ti polagala sled:)
Mišek mali, še dva dni nazaj me je nekaj gnalo k Urški. Vodil me je Paksi, da sva se še zadnjič prečohala in na najin način poslovila.
Tole sem zdajle iskala. ena njegovih prvih tekem, če ne celo prva.


Mišek moj, počutim se, kot da bi bil moj. Saj si bil. Vedno!
Lepo se imej, uživajta z Ajško in pazita nase!

Letos odhajajo legende :(