četrtek, 3. maj 2012

Praznik, ki ga baje ne bo več

No, le ena stranka - to je praznik!
Ne morem verjet, da sem šla nazaj spat in sem spala do 12-tih. Končno sem se naspala. Nekateri ne razumejo, kako grem lahko spat nazaj - z lahkoto!
Imela sem celo čas, da sem šla na kavo in prebrala vse trače preteklih dni.
Vreme se je začelo kisat in kmalu je začelo deževati. To ne bi bilo nič hudega, če ne bi spet strele švigale kot nore in se je bliskalo in grmelo...je najprej grom al blisk? Saj ni važno, vmes smo imeli tudi točo.
Končno je nehalo deževati in sva z Bajko letele na sprehod.
Po takih vročinskh nevihtah je vedno v gozdu kot v grozljivki. Iz asfalta se dviga meglica, vse leži po cesti, ker je veje sklatil veter in dež.
S temle tičkom smo bile edine, ki smo takoj po dežju bile zunaj
Kmalu se nam je na nebu pridružil se on
Oblaki so risali lepe oblike.
Ujet današnji dan
Zaključil ga je lep sončni zahod
in luna, ki je baje spet super luna.