Jutri zjutraj greva z Ajško na UZ in odvzem krvi. Jutri torej zveva kje smo oz, kam je napredoval njen nepovabljen gost.
Če gledam Ajško, se ji itak nikjer nič ne pozna. Ona je živahna, lovi palčke, vse naredi, da lahko dobi za jest vse in še več. No pri tem zadnjem ji ustrežen in ji ne bom čisto nič odrekala. Tortica, zakaj ne. Puding, zakaj ne. Milka, zakaj ne......vse kar bo hotela, to bo dobila.
Jebeš zdravje! Ko si enkrat obsojen na smrt je čisto vseeno je to en teden gor al pa dol. Da bi ignorirala njene učke, ko bi ona rada papala - ne, ne bom jim.
Težko si je predstavljat, da prihaja njen konec, ker je ona res polna življenja. Ok, pošepava po malem, kar pač spada k njeni starosti. Ampak, ko vidi palčko ali karkoli kar se da vršti, je čisto živa. Če se ornk potrudi še vedno prehiti Bajko pri palčki.
Prvi šok sem prebavila. Ne gledam kdaj bo slabše, ampak gledam na danes oz. "o kako je danes živahna". Spet postaja lepa, ven daje markirno barvo jeseni in postajala železno siva.
Ne bom mislila na slabe dni. Čakam sonček, da jo poslikam kako živahna je in polna živlenja. Vem, da njeno srce nikakor ne sledi telesu in ne priznava diagnoze.
Tako da....kar je je. Ampak priznamo pa ne!
Sprašujejo me, če že razmišljam o novem psu. Ne. Pa ne zato, ker je Ajša še čisto ok, ampak ker še ni pravi čas za mladička. Za mladička moraš imeti čas, jaz pa vem da ga sedaj ne bom imela. Pa še Bajka me bo rabila celo.
Če gledam Ajško, se ji itak nikjer nič ne pozna. Ona je živahna, lovi palčke, vse naredi, da lahko dobi za jest vse in še več. No pri tem zadnjem ji ustrežen in ji ne bom čisto nič odrekala. Tortica, zakaj ne. Puding, zakaj ne. Milka, zakaj ne......vse kar bo hotela, to bo dobila.
Jebeš zdravje! Ko si enkrat obsojen na smrt je čisto vseeno je to en teden gor al pa dol. Da bi ignorirala njene učke, ko bi ona rada papala - ne, ne bom jim.
Težko si je predstavljat, da prihaja njen konec, ker je ona res polna življenja. Ok, pošepava po malem, kar pač spada k njeni starosti. Ampak, ko vidi palčko ali karkoli kar se da vršti, je čisto živa. Če se ornk potrudi še vedno prehiti Bajko pri palčki.
Prvi šok sem prebavila. Ne gledam kdaj bo slabše, ampak gledam na danes oz. "o kako je danes živahna". Spet postaja lepa, ven daje markirno barvo jeseni in postajala železno siva.
Ne bom mislila na slabe dni. Čakam sonček, da jo poslikam kako živahna je in polna živlenja. Vem, da njeno srce nikakor ne sledi telesu in ne priznava diagnoze.
Tako da....kar je je. Ampak priznamo pa ne!
Sprašujejo me, če že razmišljam o novem psu. Ne. Pa ne zato, ker je Ajša še čisto ok, ampak ker še ni pravi čas za mladička. Za mladička moraš imeti čas, jaz pa vem da ga sedaj ne bom imela. Pa še Bajka me bo rabila celo.
