2 mala kužka

Od včeraj imamo 2 mala kužka, ki pri nas preživljata počitnice. Mene poznata že od prej, saj sta bila pri meni v šoli. Ajšo in Bajko pa sta spoznala večrajm že takoj, ko sta prišla. Prav nobenih problemov ni bilo. Tamalčka se nista prav nič bala, moji dve  - sta pa itak sončki. Že ne vem kolikokrat sem napisala, da imam res fantastični psici. Vsakič, ko pride nov pes k hiši vidim, da sta še boljši, da me lahko še bolj presenetita - v dobro, seveda.
Že dva dni čakamo sonček, ki je bil napovedan. No, do Ljubljane ni prišel.
Naši sprehodi so sedaj dvakrat na dan dvojni, saj Ajškia ne more več hoditi po eno uro večkrat na dan. Tako zjutraj naredimo skupni sprehod. Opoldne gremo najprej skupaj, potem odpeljemo Ajško domov ali pa gremo najprej mi in gremo še po njo, popoldne gremo skupaj, zvečer pa spet dvakrat.
Opoldne smo vzeli s seboj fotkič.

Ene velike, dvoje majhnih, tako zgleda cesta za nami :)
Ker sem oba stestirala in ubogata, se več ali manj sprehajamo brez povodca, saj smo na travniku ali v gozdu. Vseeno pa gremo vmes tudi na cesto, kjer prometa skoraj ni.
Z Bajko sta že čisto sproščnea in ker se umika avtom je bilo logično, da jo bom zaposlila.

Prava pomočnica:)

Tudi če ni sončka, mora biti ena skupinska:)

Stalno ju ima pod kontrolo in ju opazuje.

Če se kdo oddalji, gre za njim in ga pripelje nazaj.

Ko smo naredili en krog, smo šli še po AJško.

Bajka je bila spet ovčar

Ne, to se ne zgodi po bližnjem srečanju z Bajko!!

Še Ajša se je pomladila in se začela igrati z njima.

Ajšica je res ena taka zlata kužica. Kljub svojim letom ni sitna ob prišlekih, ampak vsakega sprejme in prenaša njihove vragolije.

Muc...ja muc je pa muc. Ker ju še ni videl, se je odločil, da nas bo zvečer počakal v zasedi. V grmovju nasproti katerega parkiramo avto je sedel in čakal. Res je posrečen. No, pa nas je spoznal in tudi ta mala sta ga spoznala. Skupen sprehod, tokrat v pet:) Še dobro, da je tema in da nas ni nihče videl.