Nočni človek

Že od nekdaj sem, ko kaj delam nočna. Nekako mi ne uspe to narediti če dan. Pa ne da nimam časa ali pa mira. Vse imam, če hočem. Samo...nekako mi prsti čisto drugače tečejo ponoči, misli točno vedo kaj bi.
Danes sem končno malo updatala stran. Napisala sem kako je nastala Bajka. Napisala, na kaj naj bodo pozorni pozimi in kako naj preživijo praznike s psi.

Kar nekaj časa sem rabila, da sem zbrala misli in jih usmerila v pravo stvar. No saj še ena me čaka, samo ne zdaj, zdaj bo čas za spat. Če mi ne bodo misli odtavale tja, ker so me pustile, predno sem odprla stran.


Odprala sem knjigico Zenovske modrosti - kadar ne vem kaj bi ali pa kako naj se usmerim, poiščem pomoč v teh malih knjigicah in spet ima prav.

Um je znanilec (vseh dobrih) stanj. Naše življenje je stvaritev našega uma. Če človek govori ali dela s čistim umom, ga sreča spremlja kot stalna senca (iz dhammapade)


Zadnje čase spremljam preobrazbo dragih ljudi. Spremljam kako odločno ali pa neodločno delajo korak naprej. Saj je že vse jasno, da ta korak morajo narediti, ampak nekaj jih še vleče nazaj. Ko bo najraje vsakemu posebej rekla, pa kaj ti ni jasno, ampak ne gre. Morajo si vzeti čas in morajo čez obodbje zorenja. Nekaterih stvari ne smeš in tudi ne moreš prehitevati. Pri vsem skupaj je potrebno le gledati na tisto, kar bo ostalo po tem. Vedno, vsak izmed nas nosti preteklost in ta naj ostane čista in predvsem naj ostane razšiščena. Če ne bo, potem tudi prihodnost ne bo čista, ker bo vedno nad njo madež preteklosti.
To obdobje pred novim letom mi je vedno všeč, ker rečem .....letos naj bo tko, drugo leto pa....naj bo tako kot mora bit. Saj vsi vemo kako je to. Kaj komu že ni jasno? Jasno je, da je jasno sve. Samo da se dokončno zjasni, je potrebno še razjasnit preteklost. Potem bo vse jasno.

Največje razodetje je tišina (Lao Ce)

V tišini, sam s seboj mora vsak razjasnit tisto, kar mu ni jasno.