Za mano je novoletna zabava, ki bi se lahko imenovala tudi pogrebščina. Mislim, da nas je 99% prišlo tja zato, da nam povedo kaj nas čaka v ponedeljek in kaj nas čaka po preteku 6-tih mesecev.
Dobili smo le to, kar so v tem času ljudje sposobi. Laž. Čisto preprosto laž. Naš glavni sindikalist je rekel, da so naredili vse kar so lahko in celo napovedali stavko - jupiiiii. In da sedaj mora biti vse samo še boljše. Ja pa jade, za koga. Najboljši pa je bil zadnji stavek, da se drugo leto vidimo v - on verjame - še večjem številu.
Saj je faca, da si upa to reči. Predvsem je pa še večja faca, ko pove ljudem, da pride direkotr ob 10-tih in nam bo kaj več povedal, kaj nas čaka v prihodnosti.
In glede na to, da ga ni bilo do pol polnoči je povedal vse. Čaka nas nič!
Oziroma, čaka nas nategovanje po dolgem in počez, na koncu pa ne bo nič.
A res nima nihče na tem svetu jajc in povedat ljudem po pravici?
Biti moramo pripravljeni, da se odpovemo življenju, ki smo ga načrtovali, da bi zaživeli življenje, ki čaka na nas. (J. Campbell)