Konec je

Ja res je , še neki drobiža in bo konc. Malo inventuro je potrebno naredit.
Če potegnem črto....kolikor me je bilo strah tega leta, se je izkazalo - spet- da ima strah samo velike oči. Ja, res je, Matjaž je odšel in spremenilo se je vse. Ponovno se je bilo potrebno organizirat, narediti plan, malo testirat in spreminat. Vsak dan sproti je bilo manj strahu. Samozavest je rastla in prišle so nove zmage.
Bolj kot premišljujem, bolj ugotavljam, da je leto 2009 čisto uspešno. V bistvu samo ene stvari nisem naredila - no ja sem, ampak kontra kot bi morala. Vse ostalo pa je bilo samo bolje.
Seveda govorim o šoli. Vse skupaj gre samo navzgor. Čedalje bolj se kaže, da je to kar delam prav. Da je potrebno imeti v prvi vrsti vzgojenega psa, s katerim greš lahko kamor hočeš.
Mislim, da sem še bolj odprta z ljudmi in želim si, da bi bili ljudje do mene.
Žal mi je zaradi mojih kolegov, ki še vedno širijo neresnice o meni. Veretjno zato, da s tem povzdignejo sebe. A enkrat bom javno povedala za katerimi šolami in za katerimi inštruktorji popravljam pse - kako smešno, da jih večina govori neresnice o meni. Najbolj smešno mi je bilo, ko mi je brat povedal, da je sredi Bruslja zvedel, da pri meni pa tepejo pse. A ni dobr, da vsi to govorijo, pa nihče od njih ni bil nikoli pri meni. Ne da ne v šoli, ampak oni mene sploh nikoli v življenju še niti videli niso. Bo že res, da se za dobrim konjem vedno kadi.
Moj moto je vedno, da se vse dela na dolgi rok in tudi tole laganje se bo enkrat nehalo.

Včeraj sem dobila eno lepših daril. Vedno pravim, da ti življenje vedno nameni lepe stvari, če jih znaš videti in tole je več kot lepo.



Kaj me čaka v naslednjem desetletju? Bom kar lepo poštena. 20.2. bo Ajšika praznovala desetletje bivanja na tem svetu. Želim si, da bi bila ta punca še z mano, ker ni še njen čas. Rabim jo in pika!
Hočem jo še!



Drugače pa...leto ki prihaja po vsej verjetnosti ne bo tako lep, ker bom po vsej verjetnosti pristala na čakanju in potem na borzi. Ok, ja ni mi vseeno, po drugi strani pa....MOGOČE PA TAKO MORA BIT, da končno začnem tudi živeti od tega, kar počnem dobro!
Tako da...leto, ki prihaja bo leto definitivno da sprememb.
Kaj si želim....vemo, da je na prvem mestu Ajšika. Potem si želim eno , ki si je ne smem, ampak si jo.
Želim si, da bi bil tale prizor v moji postelji čim večkrat, ker to pomeni, da je bratec na obisku.


Želim si, da bi tisto kar sem letos naredila v drugo smer kot bi morala naredila v pravo. Da bi šola še bolje uspevala, da bi postala še boljša.
Da bi seveda bila zdrava in da bi bili ob meni tako luštni ljudje kot so letos.
Želim si, da bi mojim prijateljem uspelo tisto kar si želijo. Da bi nekateri spregledali.

Predvsem pa, da bi si znali vsi vzeti čas zase in za tiste s katerimi nam je lepo.
Eno sem dobila po mailu, ki mi je dalo misliti. Vzemi si čas za prijatelje, da ne bo čas vzel njih!

Naj bo to tisto, kar naj nam da mislit in zaradi česar si bomo drugo leto vzeli čas.

Nočni človek

Že od nekdaj sem, ko kaj delam nočna. Nekako mi ne uspe to narediti če dan. Pa ne da nimam časa ali pa mira. Vse imam, če hočem. Samo...nekako mi prsti čisto drugače tečejo ponoči, misli točno vedo kaj bi.
Danes sem končno malo updatala stran. Napisala sem kako je nastala Bajka. Napisala, na kaj naj bodo pozorni pozimi in kako naj preživijo praznike s psi.

Kar nekaj časa sem rabila, da sem zbrala misli in jih usmerila v pravo stvar. No saj še ena me čaka, samo ne zdaj, zdaj bo čas za spat. Če mi ne bodo misli odtavale tja, ker so me pustile, predno sem odprla stran.


Odprala sem knjigico Zenovske modrosti - kadar ne vem kaj bi ali pa kako naj se usmerim, poiščem pomoč v teh malih knjigicah in spet ima prav.

Um je znanilec (vseh dobrih) stanj. Naše življenje je stvaritev našega uma. Če človek govori ali dela s čistim umom, ga sreča spremlja kot stalna senca (iz dhammapade)


Zadnje čase spremljam preobrazbo dragih ljudi. Spremljam kako odločno ali pa neodločno delajo korak naprej. Saj je že vse jasno, da ta korak morajo narediti, ampak nekaj jih še vleče nazaj. Ko bo najraje vsakemu posebej rekla, pa kaj ti ni jasno, ampak ne gre. Morajo si vzeti čas in morajo čez obodbje zorenja. Nekaterih stvari ne smeš in tudi ne moreš prehitevati. Pri vsem skupaj je potrebno le gledati na tisto, kar bo ostalo po tem. Vedno, vsak izmed nas nosti preteklost in ta naj ostane čista in predvsem naj ostane razšiščena. Če ne bo, potem tudi prihodnost ne bo čista, ker bo vedno nad njo madež preteklosti.
To obdobje pred novim letom mi je vedno všeč, ker rečem .....letos naj bo tko, drugo leto pa....naj bo tako kot mora bit. Saj vsi vemo kako je to. Kaj komu že ni jasno? Jasno je, da je jasno sve. Samo da se dokončno zjasni, je potrebno še razjasnit preteklost. Potem bo vse jasno.

Največje razodetje je tišina (Lao Ce)

V tišini, sam s seboj mora vsak razjasnit tisto, kar mu ni jasno.

Jaz pa veeeeeeeeeeeeeemmmm

Danes sem zvedela v sekundi kaj si želim na stara leta. Običajna kava pri Azimu in fotrov klic, naj mu kupim križanke, mi je dokončno razjasili vse.
Niti pod razno nisem zaradi časa, ki je sedaj razmišljala o prihodnosti. Pot do črpalke pa je razblinila vse. Zopet en od tistih neštetih trenutkov, ki ti določijo življenje. Vidim rdečo, dam iz tretje v drugo, se počasi ustavim in dam v ler. Pred mano temnomodra opel corsa 1.2, še tista ta prva. Pogledam skoz njo na drugo stran ceste. Ob tem vidim na voznikovem sedežu starejšega gospoda in na sovoznikovem sedežu belo glavo, predvidevam da od gospe. Ko ju tako še kako sekundo opazujem vidim na zadnjem sedežu, da se premika kakšen centimeter rjavih pokončih ušes. Ker že predolgo stojijo se pokaže še smrček. Glavo proslini na voznikov zic in gospod se nežno nasloni nanjo. Prižiga se zelena in gospod počasi spelje. V sredini križišča kuža že leži na zadnjem sedežu in ven se vidi le par ušes.
Upočasnim svojo vožnjo - res je da gre tudi gospod počasi - da jih lahko še kakšno sekundo opazujem.
Ko sem zavila na pumpo sem si rekla. To je to! To si želim na stara leta!

No...ne vem sicer če bo kdo na sovoznikovem sedežu ali pa bo avto vozil kdo drug.

Na stara leta si želim, da bo lahko še dolgo vozila in da bi me do konca spremljal na zadnjem zicu nemški ovčar!

voda....dost jo je

Voda je sicer moj element in priznam...voda mi da vedno moč. Sava je tista, ki me nahitro nafila, ko rabim moč. Ko se moram v času alergije nadihat, grem do nje. Ko hočem psicama poleti narediti veselje, gremo do nje.
Pride pa čas, ko od nje bežim. Sava je vedno moja prijateljica, tista, ki odnese skrbi, vse tisto, kar drugi ne morejo ali pa smejo slišat.
Ampak...

Ko jo je preveč, je vsega preveč. Da te pričaka tam, kjer se drugače odločaš kje boš šel do nje...
Ne moreš ne levo ne desno, ker je vsepovosod voda...
Koliko enih skrbi in nadlog, žalostni in veselja, ljubezni in sovrašta se je moralo nabrati, da je tako deroča in da je vsepovsod...

Bolj kot gledam to gmoto vode, bolj ugotavljam, da danes ni moja prijateljica. Kot kaže se je toliko tega nabralo v vsej njeni strugi, da je čas za umik.
Lahko me spodnese in vzame s seboj...niti pod razno ji ne bo mogla kljubovati, ker je bila čisto premočna in odločena, da gre in nihče ji ne more nič drugega, kot da se ji pridruži. Lepo ali pa grdo.

Prostora si je naredila toliko, da je bolje - ne jeziti. Nihče več je ne ustavi, dokler si sama tega ne želi.

Tokrat sem jo pustila s svojimi mislimi in problemi....včasih je bolje narediti korak nazaj...in sem ga.

BTC me ma rad

Vsaj upam, da me ima. Danes, dan pred praznikom sem imela dvakrat srečo. Zjutraj sem še sama sebe presenetila. 8.50 štart izpred službe, ob 9.30 sem bila že nazaj. Nakupila hrano v Šparu, šla po nova očala in si kupila božično darilo v drogeriji. Zjutraj mi je zmanjkalo mojega parfuma in ker je ravno božič, se lahko obdarujem. Če si dam še očala za darilo sem bila prav nič recesijsko skromna. 40 parfun, 80 očala...samo enkrat na leto je božič!

Edino kar se v moji službi ni spremenilo je.....da si še vedno znamo privoščit dobro hrano. In smo si, rebrca, pa perutničke, pa sirček, obvezno čebulo in ostale priloge. Po dolgem času mi je zapasalo piti. No, saj če mi ne bi sodelovec kar natočil 2 deci domačega terana, ga verjetno ne bi. Ampak....tako mi je sedel, da če ne bi vedela, da moram še vozit danes, bi ga še. Kje so časi, ko smo skrbi pili cel popoldne v lokalu čez cesto. Ko nisi bil odgovoren, ko nisi vedno mislil vse v naprej. Nič nam ni manjkalo. Itak smo bili peš al pa z biciklom, ko se ti je pilo, si pač pil.....da zdele popijem 15 borovničk - pomoje da umrem, če ne takoj, pa naslednji dan.

Ker je ravno božič in ker se mi je dalo, sem za kosilo naredila pohanga piščančka, pire in špinačo - moram brata nafutrat, da bo vedel kaj pomeni domača hrana.
Ko sem končno mislila, da je konec za danes....Alenka stroj ne dela...kako ne dela...piše gor F2. Berem navodila...F2 - niste pravilno zaprli vrat. Kva jih nisem....prokleti senzorji al kar koli že bi to bilo. Vse zbrišem, vse pregledam, vzamem šravfenciger, vse prešravfam kar se je dalo....še vedno f2..

Ma klinc vse skupi, da ti pralni stroj crnkne na božični večer, ko še najmanj 4 dni ne bo serviserja naokol. Ni drugega kot v avto in gremo po novega. Ta ima sicer še 3 leta garancije, samo...kaj mi to pomaga, če rabim stroj. Brat rabi cunje, psi prabijo cunje, jaz rabim cunje,......Mercator je čez cesto...ne it v mercator, tut če je čez cesto, ker njihove cene so...ubijlske!
Ni drugega kot ob štirih na božič pičit v BTC po nov stroj.
Hvala ti BTC, ker spet ni bilo gužve in sva bila v 45-tih minutah z novim strojem doma.

Božič me bo ubil...pa na gužba v BTC-ju ampak hrana....

Letošnje čestitke

Čakanje na čakanje II al III ....

Pridem domov in ob kosilu berem časopis. Piše, da nimamo kaj, ampak da bomo šli na čakanje.
Gledam Svet na kanalu A....spet ....na čakanje moramo it.


Poslušam folk...na čakanje bomo šli.


Čakam in to čakanje ubija.
Je tko težko povedat ljudem kaj jih čaka. Da se znajo vsaj pripravit. Narediti en načrt. Al pa že narejen načrt začet izvajat.

Rio mare

Ne maram rib, parodn popravek - ne jem rib. Imam paranojo pred koščicami in čeprav mi je riba res dobra, je ne morem jest, ker....me vse mine...ziher bom našla koščico tudi tam kjer je ni. Jem pa morske sadeže, morskega psa - ker ima hrbtenco in seveda tuno. Ampak tudi tu je nekako problem...lahko pojem rio mare, za ostele...eh...saj ni treba.

Zadnjič sem dobila v dar Rio mare- hvala!!! in sedaj imam tunin teden. Sploh se je ne morem najest.

Končno prava zima

Ko greš na sprehod ti pod nogami škrta. Zebe te tako, da ti v nosu zmrzne vse, dihaš čedalje težje. Od mraza te bolijo zobje, psici več ali manj izmenično hodita po treh tacah...čas je, da se obrneš in greš domov.
Ma saj ni čudno zunaj je ....-15!!!!!!!!!!

Spet vsi

Od jutra smo spet vsi doma. Takoj sta ga okupirale in se preselile k njemu.

No ne za dolgo, je bil je sneg zunaj..

Spet indici

Tole situacijo v službi imam že čisto dovolj. Dva dni živčne vojne, pa en dan navideznega miru, pa spet en dan, ko se vse postavi na glavi...ker nihče ne reče bobu bob.
Kaj bo prinesel jutrišnji dan, bomo videli jutri. Čas bi pa že bil, da položimo karte na mizo in končamo tole norijo.
Dobro, da je njim čisto vseeno in da si en delajo skrbi. Po drugi strani pa je ta situacija podobna tej v moji postelji. Vse samo na videz trdno psi, pa vseeno vse vesta.



Če mi je usojeno, da se plazim, se bom zadovoljno plazil; če leteti, bom vedro letel; toda nikoli ne bom nesrečen, če se bom temu le lahko izognil. (Sydney Smith)

strokovni kader kzs

http://www.solanje-kzs.com/Portals/0/Dokumenti/Izobrazevanje_2010.pdf


Tale naša kinološka zveza je spet dala ven razpis za nov strokoven kader. In kaj vidim...namesto, da bo zaostrili pogoje za pridobitev naziva jih nižajo. Pa daj no...saj niso kurbe, da nižajo ceno...
Po drugi strani pa...saj ni čudno po vsem tem, da prihajajo iz naših šol takšni psi kot prihajajo.

To, da postaneš inštruktor v pasji šoli ni noben problem. Vse kar moraš imeti opravljeno je en BBH s svojim psom! Bom povedala tako, da bomo vsi razumeli.
V šoli učijo ljudi ljudje, ki so na seminarju, ki imajo BBH s svojim psom in ki delujejo v društvu. Ker društvo rabi inštruktorja- seveda vsakemu, ki je naredil B-BH podpišejo naročilnico za seminar, saj drugače ne morejo imeti izpitov. Totrej ima ta človek - bodoči inštruktor ravno 0 (nič) izkušenj, ker ima komaj 15 mesecev svojega psa.

No pa gre tak človek na seminar. In...se tam vse nauči kar se mora in naredi izpit. Že med seminarjem vodi svoj prvi tečaj, saj bo do izpitov že imel licenco.

No psa naučit da se vsede, leze in gre poleg je najmanjši problem. Če gremo gledat izpite vidimo, da sedi že, prostor tudi da, problem pa nastane, ker poleg ne hodi ravno dolgo, sedi tudi ne dolgo, odlaga - torej drži prostr pa tudi ne.

Vsak še tako zahojen kmet je mel psa tolk poštimanga, da ko je rekel sedi je sedel, ko je rekel lezi je legel, ko je rekl zgin je šel.
Kakšna je razlika med zahojenim kmetom in našim svežim inštruktorjem.
Prav velika niti ne. Rezultat je isti. Psi pri obeh delajo trenutno, s tem, da je hitrost pri zahojenem kmetu ziher višja.
RAzlika je le to, da zahojen kmet psa takoj po betici, če ne naredi takoj - zato ima res hitrost t
potem na koncu tako hitro
Nov svež inštrukor pa čaka in nagradi, ko se vsede ali ulež ali pa ga prav lepo prosi, da kaj naredi.

Obema pa je skupno to, da jima pes uide iz vaje takoj ko lahko.

Zakaj? Zato ker nimata znanja kako psu dopovedat kdo je kdo v tej igri. In predvsem zato, ker sta oba slaba vodja.
Zahojen kmet misli, da bo s silo naredil vse. Mlad, svež inštruktor pa, da bo nagrada vse. Ja, saj bo. Samo v tej igri imamo dva. Psa in človeka. Dokler ne spreminš človeka ne boš spremenil psa. Kako boš spremenil človka, če je poudarek celega seminarja na tem kako psa naučiš sedi, prostor in poleg? TO zna vak zahojem kmet?
V celem seminarju je 8-10 ur namenjeno dvema različnima stvarema metodiki vodenja tečaja in pa vodenju tečajev odraslih oseb.

Ma kaj naj sploh pišem....vse tole je itak voda na moj mlin, sploh od kar vse poti vodijo k meni.
Sem žleht...bi rekla ena moja prijateljica....malo pa sem, ja!

Namesto, da bo poskrbeli, da bi imeli ljudje, ki učijo pse v najpomembnejši fazi razvoja največ znanja, ga imajo najmanj. Da ne govorim o kadru, ki vodi malo šolo.
In potem se sprašujem zakaj dobivam v prevzgojo samo pse, ki imajo opravljene izpite na KZS? Zakaj noben zarukan kmet ne pride k men? Ker mu je čisto jasno, da če bo pes zarenčal in ga ne bo ustavil bo to šlo samo naprej.

Mi je zelo žal draga moja KZS. Dokler ne boste začeli razmišljat o tem, da je treba vzgajat pse za življenje ne pa šolat za izpite in dokler ne boste ugotovili, da ni fora kinologije tekmovanje, ampak pasji spremljevalec, tako dolgo boste dajali poudarke na izdelavi vaj ne pa na vsem ostalem.
Itak gredo psi iz šole pri 15 tih mesecih. Zato da naredijo tisti BBH, jim vtaknejo vse v rit in bog ne daj slučajno psa prizemljijo. To, kar se dogaja potem, ko pes odraste, to ni več njihov problem. Oni so svoje več kot odlično opravili - saj ima pes ja BBH.
Kako pa so vodnike naučili ukrepat, kako pa so vodnike naučili prepoznavat znake, kako pa so vodnike pripravili na znake odraslosti......ma saj jih niso mogli, če jih ni nihče naučil in če nimajo nobenih izkušenj. Kako naj jih pa imajo, če imajo licenco le eno leto dlje, kot so njihovi tečajniki v šoli.

Končno je snegec padal

Ta teden bi morala biti doma, pa .....ker čakam na to ali bom doma vsaj pol leta, sem morala v službo. In jutri grem spet- pa to ne pomeni, da imam službo garant- le danes nam nihče ni nič povedal. Prav grdo je to. Govor je tisti, ki nas loči od živali in spet ga nismo znali uporabiti. Ampak....za te stvari so šefi...

Važno je, da je bil še sneg. Cel dan me je bilo strah za Ajšiko. Amapk je bilo ok. Dobila je toplo mleko dopoldne, popoldne pa juhco in je bilo vse ok.

Za spremembo se nista takoj zapodile jesti snega, ampak sta hotele kepe

Kako naj jima rečem ne?


Navidezna nezainetersiranost je le varka...

Sneg je naredil svoje in padli so dol.




Več današnjih slikic

Nekako sem se morala odklopit od vsega tega in fotkič ter psici sta več kot odlični za to.

Ko nisi več razočaran

Za mano je novoletna zabava, ki bi se lahko imenovala tudi pogrebščina. Mislim, da nas je 99% prišlo tja zato, da nam povedo kaj nas čaka v ponedeljek in kaj nas čaka po preteku 6-tih mesecev.
Dobili smo le to, kar so v tem času ljudje sposobi. Laž. Čisto preprosto laž. Naš glavni sindikalist je rekel, da so naredili vse kar so lahko in celo napovedali stavko - jupiiiii. In da sedaj mora biti vse samo še boljše. Ja pa jade, za koga. Najboljši pa je bil zadnji stavek, da se drugo leto vidimo v - on verjame - še večjem številu.

Saj je faca, da si upa to reči. Predvsem je pa še večja faca, ko pove ljudem, da pride direkotr ob 10-tih in nam bo kaj več povedal, kaj nas čaka v prihodnosti.

In glede na to, da ga ni bilo do pol polnoči je povedal vse. Čaka nas nič!
Oziroma, čaka nas nategovanje po dolgem in počez, na koncu pa ne bo nič.
A res nima nihče na tem svetu jajc in povedat ljudem po pravici?


Biti moramo pripravljeni, da se odpovemo življenju, ki smo ga načrtovali, da bi zaživeli življenje, ki čaka na nas. (J. Campbell)

Recesija ni opravičilo za vse

Zadnje čase se dogajajo stvari, ki niso prav nič več človeške, še najmanj pa fer. Razumem vse, da je recesija, da je sranje, da je treba zategovati vsepovsod. Ma ne razumem pa, zakaj je recesija najprej vzela neke normalne medčloveške odnose. Samo ljudje - delavci lahko rešijo recesijo, ker le ti proizvajajo dobiček ali pa zgubo. Tudi to mi je popolnoma logično, da najprej najebe delavec.
Ma, da pa zgine tista osnova človešta, ki se ji reče govor, tega pa ne razumem. Pravijo, da se od živali razlikujemo med drugim tudi po tem, da se znamo med seboj pogovorit. No zadnje čase so potem takem, naši šefi ene navadne žvali, ker se ne pogovarjajo več z nami. Izvajajo nek psihološki pritist, zavajajo te z informacijami, predvsem pa....takrat, ko je več kot očitno, da je jeba, vse skupaj zavlečujejo. Če nekdo že cel dan hodi naokoli kot pav, je logično, da je jeba. Če ti rečejo, da moraš kljub dopustu priti v ponedeljek v službo, je jeba še večja.
Zakaj že, mi ne morejo danes naliti čitega vina in mi reci, da grem na čakanje. Zakaj so mi še v torek rekli, da ja, sem na spisku, ampak zaenrat ne. Danes, je pa več kot očitno neverbalna kominikacija povedala svoje.
Vsaka čast vikendu - če bodo kaj rešili vmes-, ampak mislim, da smo vsaj toliko še nad živaljo, da sposobnost govora ostane in ti povedo to, kar se te dotiče. To je skoraj tako kot....točno vse živali vedo, da gredo umret, ampak se delamo da to ni to.
Tako je tudi tu....bodimo ljudje in povejmo, zakaj je potrebno cel vikend nekoga držati v šahu in čakati na ponedeljk zjutraj. Ker smo pozabili kako že to gre - kaj pomeni pogovarjati se. A bo v ponedeljek komu kaj lažje povedal ali pa poslušat? Nikomur ne.

Jebat ga, če bom na čakanju pol leta pa bom. Proti vetru se ne da scat in vsako sranje je za nekaj dobro. Sem že razpisala zimske igralne urice. Preživela bom, to me ne skrbi.

Resnica je čisto očitna, pa vseeno iščemo iglo v senu. Ko vidiš resnico, se nič ne spremeni. Drevo je še vedno drevo, gora je še vedno gora. Maezumi Rashi je nekoč rekel: "Ne morem verjeti, skozi kakšne muke in razočaranja gredo ljudje, da bi dojeli, da je miza miza in stol stol."
(K. Durckheim)

Živela recesija, opravičilo za vse.

Vzgoja otrok vs. vzgoja psov

Večerno prebiranje spletnih novic je bila le še pika na i pogovoru ob kavi. Pogovarjali smo se med drugim tudi o vzgoji psov in otrok. Zadnje čase so oboji nevzgojeni in nekaj mora biti na tem, ker vzporednice nas pripeljejo do ene stične točke. Način sodobne vzgoje temelji na ignoriranju nezaželjenega vedenja. Tako pri psih, kot pri otrocih.

Premikala sem se po internetni strani, ko mi je nekaj padlo v oči. Na bibaleze.si res nisem pozorna, ker je to stran, ki me nekako ne zanima tako, da bi gledala kaj piše v naslovih. Vendar se mi ni danes prvič zgodilo, da sem se ustavila tam. Danes sem kar dvakrat pogledala ali vidim prav, ker včasih mi domišljija ali pa podoživljanje kakšnih pogovorov lahko trenutno zamegli misli. Ampak ne, vidim čisto prav.

Naslov je: Bi z otroki morali ravnati kot s psi?
Pa kaj a novinarju pijejo kavo za mojim hrbtom in potem hitro objavijo članke na temo mojih pogovorov na kavi, al kaj??
Ja, popolnoma se strinjam, da današnja vzgoja tako psov, kot otrok ne pomeni prav nič dobrega za nikogar. Rezultat te svobodne vzgoje so le nevzgojeni in nadležni cucki ter froci. Oboje je pa zelo težko prenašat, sploh če se oboji pojavijo na istem mestu ob istem kraju.

Pametna mama je potegnila vzporednice z vzgojo psov in otrok. Osnova vsega je, da tako pes kot otroci morajo vedeti kdo je kdo in kje so meje. Saj, bodimo pošteni, to želijo doseči vsi. Samo pot do tega je zelo različna. Uspeh.....ta je pa zelo vprašljiv.
V vzgojo otrok se res ne bom vtikala, ampak ker že ravno tukaj dobesedno polagajo besede v moja usta, se pa bom.
Čisto po domače: ko frocu poveš kaj lahko in kaj ne sme, ko froc ve, da če bo prekršil to pravilo dobi eno po riti, potem bo vsak pameten froc ugotovil, da je bolje da tega kar ne sme, ne naredi. Simpl k pasulj - ki ga še vedno ne znam skuhat.
Znam pa izšolat pse. Torej če velja za froce isto kot za pse, znam tudi z njimi. Hmmm je pa res, da so vsi froci ob meni čisto ok. Pa še nikogar nisem okol ušes. Psa sem, to priznam! Pa froca sem tut, samo je bil naključno v moji bližini, pa ga je bilo treba. Oziroma sem to naredila čisto nagonsko. Ampak če sem to naredila nagonsko pomeni, da si je zaslužil. Ker nagone včasih ne moreš kontrolirat.
Da ne zabluzim spet kam drugam gremo nazaj na froce in cucke.
Če pogledam na svojo levo mi slika kaže, da sem mogoče pri vzgoji mal preterala...ma ne samo zima je, zato ta prizor.

Ok mama se je postopila vzgoje psa in otroka po sistemu al si priden al boš pa kaznovan. Zanima me le s čim je ustavila froca, ker kako je ustavila psa vem. Uporabila je namreč metode meni ljubega in po razmišljanju in delu zelo istomislečega ameriškega kinologa g. Cesar Millana

Njegov sistem šolanja je popolnoma razumljivo tako ljudem kot psom. Šef je lastnik in pes je pes. Tako kot mi je zelo žal, ampak, otrok je otrok- starš je pa starš.
Ko pes dela kaj nezaželjenjega prav nič ne čaka, da ga bo minilo, ampak se zelo avtoritativno in učinkovito, predvsem pa hitro in učinkovito vtakne v psa in le ta mora takoj prekinit to dejanje. Ker ne tolerira nezaželjenjega vedenja je pri tem odločen in strikten. Rezultat tega dela je - vzgojen pes.
Pri frocih je popolnoma isto. NEZAŽELJENO VEDENJE JE POTREBNO PREKINIT, NE PA ČAKAT DA MINE! Na Tv3 si večkrat pogledam supervaruško, ki se ukvarja z prevzgojo frocov.
Ona uporablja tehniko prekinitve dejanja in umiritev. Kar je fantastično, ko le to vedenje osvojijo starši in znajo otroka ustavit in ga poslati v zapik. No pa še nekaj je...v življenje vnese red in neko rutino. To pa potrebujejo spet boji.
Saj pri psih je popolnoma isto. Ko prevzgojiš lastnika, da se pravilno obnaša do svojega psa, se spremeni tudi pes.
Pes mora biti pes in forc mora biti forc.
Razlika med forcom in psom je le ta, da forc raste in odrašča ob tem čedalje več razume, pes pa ostane pes, ki tudi raste in čedalje več razume. Le ta njegov razvoj je toliko hitrejši in njegovo vedenje ima lahko veliko hujše posledice kot nevzgojen pamž, da je potrebno čimprej odločno, jasno in glasno postavit meje.

Ni ga lepšega pogleda kot na vzgojenega psa v duržbi vzgojenega otroka. Tko da....dajmo z otroci po pasje, pa bo. Predvsem pa nehajmo klobasat o neki svobodi in neki demokraciji. Pri neposlušnosti ni dekmokracije in ni tolerance. Pika!

Slika za lepo pogled na otroka in psa, ki sta vzgojena mora bit, ker je pa nimam, mislim da ta čisto lepo paše v to temo. Vpleteni že vemo zakaj ;) Oba se še vzgajata :)))))))

Darilca

Darila so vedno fina. Ker je bil vikend, ko sem zaključila s šolo, sem jih kar nekaj oddala. Ampak tisti, ki daje, tudi dobiva. In sem jih. Kar nekaj in za vsakega sem vesela, da sem ga. Vedno me vesli to, da se spomnijo tudi na Ajšo in Bajko. Lepo je videti, da ljudem ni vseeno. S tem mi pokažejo, da moje delo odobravajo in da jim je oz. sem jim všeč.
Tudi zaradi tega počnem to kar počnem. Darilca so mi smernice, ki mi dajo mislit.






Uživaj v drobnih stvareh. Te omogočajo veliki sreči, da se tiho priplai k tebi. (Pam Brown)

spet ga mam

Pravjo, da sedmice ne zadaneš več kot enkrat. To je res, do sedaj je še nisem. Pa tudi 22-tke ne zadaneš velikokrat. Enkrat sem jo, zato statistično gledano lahko z njimi zaključim.
Ampak...danes sem jo spet dobila;)





Prav poželjivo sem ga najprej pogledala z vseh strani. Kar vleko me je, da ga dam takoj v usta. Ampak ne,....najprej se bom odločila s katero roko ga bom prijela, ampak mislim, da ga bom glede na velikost dražala v obeh. Potem ga bom malo vrtela in obračala...Ne morem se odločiti kje naj zančnem, kako naj ga dam v usta...pri glavi, nogi, morda začnem pri nosku...roki...odločila sem se...ustnice bodo najprej čutile glavco. In potem.....ga bom prav z užitkom počasi grickala....milimeter za milimetrom. Vsako makovo kocinco bom posebej girckala tako dolgo, da bo na kocnu ves moker in mehak --

Letošnje leto

V šoli se je obrnilo kar nekaj ljudi. Najbolj ponosna sem na tiste, ki so vstrajali do konca in so šli čez vzpone in padce. Govorim o skupini, ki je stopila skupaj in rekla, da ne gre na izpit, ker je sošolka poškodovana in jo bodo počakali. So jo in pametno so se odločili, da nadaljujeo in delamo na tem, da imamo pse, ki so nam v ponos. Tudi jeseni nismo šli na izpit, ker smo raje delali vaje, ki jih potrebujemo v življenju. In ti moji dragi tečajniki gredo lahko s svojimi psi dobesedno kamor hočejo, lahko jih imajo spuščene, lahko jih pustijo, da se igrajo z ostalimi psi...lahko...lahko...lahko...preprosto uživajo z njimi.
Mali šoli sta dve, obe posebni. Ena zato, ker so v njej samo veliki psi in sami samci. Imeti v skupini same samce - prav nič lahkih pasem - od katerih želiš, da se igrajo med seboj, je težko.
Ogromno dela smo imeli, saj smo morali določene stvari narediti hitreje, ker...velikost in teža nista ravno kombinacija, ki dopuša napake. Vsi štirje so fantastični in komaj čakam nadaljevanje. Sicer smo ravno v najhujšem obdobju pubertete, ampak....vodniki točno vedo kako jih pristriči krila. To jim zadnje čase fantastično uspeva.

Druga skupina je imela smolo z zdravjem, saj so bili kar trije večino tečaja na bolniški. Ampak glavno je, da so sedaj ok. Bomo že nadoknadili zamujeno.
Na zadnjem skupnem sprehodu jih je bilo prav lepo gledati. Skoraj čisto pravi psi so že in že ratujejo vzgojeni meščani. Bomo pa še prišli v težje obdobje, upam, da se nekateri lastniki spravijo skupaj, ker drugače bodo imeli težave z njimi.

Igralne urice....joj dve tako luštne skupine. Ena v kateri so starejši ljudje, katerih ni veliko v šoli, druga sami mladi. Ma saj ne vem kje mi je bolj luštno. Oboji so fantastični!


Konec šole je vedo po eni strani veselo, po drugi pa žalostno. Želism si le, da bi tisti, ki imajo sedaj težave ne obupali, ampak si realno pogledali v oči in videli kjer in s čim ga lomijo. Nerealno je pričakovati spremembe pri psu, če jih ne narediš na sebi.

Ta malčke jutri čaka tole:
V spomin in spodbudo za naprej.

Ta srednji so bili že bolj pridni in zato dobijo:

Moji ponosni diplomantje pa....oni si zaslužijo tole:

Seveda ni darilo le za lastnike - res da brez njih ne bi bilo šole - darilo je tudi za pse. Saj oni niso krivi, če jim ne zanjo povedat, kaj hočejo od njih.
Letošnje leto sem se odločila, da s tem, ko jih obdarujem tudi nekomu pomagam. Če smo kinološko društvo se mi zdi prav, da pomagamo tistim, ki nimajo tako odgovornih lastnikov. Upam samo, da nikoli moji pasji tečajniki ne bodo rabili njihove pomoči.
Letos sem pasja darilca kupila in s tem pomagala društvu Žverca, ki pomaga zapuščenim živalcam.
Zakaj ne, če lahko.

In seveda da tečajniki dobijo tudi nekaj:

No začetku je vse skupaj zgledalo takole:

Na koncu pa:

Jutri konča polovica, v nedeljo pa še druga. Saj samo za en mesec, potem gremo pa lepo počasi naprej.

Nova gripa

Sama panika povsod.....a v celem zdravstvenem domu niti enega razkužila, kaj šele maske....

Konec šole

Danes smo šli zopet v mesto s psi. In...mirno lahko zaključim za letos, saj smo naredili dovolj. Šli smo v center, po Čopovi, ob Ljubljanici, po Wolfovi, pa pod podhodom, pa še enim in drugim...tisti, ki so resno delali so danes dokazali, da imajo res že prave meščane. Prav lepo jih je bilo gledat!
Tako da, ta vikend zaključimo in si privoščimo pavzo.
No tečajniki si jo, jaz bom na izi delala individualce.

Ko se stopiš