Sonce me je opeklo

Ja, čisto zares me peče obraz! In čisto sama sem kriva za to, saj sva z Donno prišle eno uro prezgodaj v Tivoli. Kaj drugega nama je ostalo, kot da sva šle pogledat ali je kakšna miza na sončku frej. Komaj, ampak res komaj sva jo v drugo dobile.

Sonček je bil res tak, da bi samo zaprl učke in užival. Moram priznati da nisem in da mi ni bilo čisto nič fajn. Hvala bogu je Donna nenormlano skuliran pes, ki se ni odzivala ne na tečnega tibetanca ali nekaj podobnega, ki se je prosto sprehajal po vrtu, niti ni odreagirala, ko sta za sosedno mizo zarobantila oba odvezana psa. Ne vem a so ljudje res tako freh, da jih boli briga za vse in so oni nad vse, da imajo na gostinskem vrtu, kjer so bili ljudje kot sardele v konzervi nagužvani- spuščene svoje pse. Saj potem mi je bilo jasno zakaj so vsi ostali cmokali kako sva luštne, ker je bila Donna lepo pri miru pod mizu, naslonila se je name in potem zaspala. Da ne govorim koli pogledov je bila deležna, ko je lepo hodila zraven mene, niti malo ni vleklo. Skor sem se polulala, ko sem slišala za hrbtom..ziher je bolana, ker je tko pri mir...A res, bokser, ki hodi lepo ob vodniku je bolan. Super, če dobro vem, je s punco vse ok :)
Končno sva dočakale današnje nedeljske sprehajalce.

 

Kar neslo nas je na Prešerca in na kavo:) Ja Donna je bila že na tretji danes.

Zjutraj je pila prvo, no pila sem jo jaz, po tem, ko se je ona nadivjala.

In po takem dnevu naj se spravim pisat nalogo???