Sem imela dopust :)

Privoščila sem si dopust. Bil je enkraten in točno tak kot se si ga želela in potebovala. Rabila sem odklop od vsega, spremembo okolja, tišino in hrano.S seboj sem imela sicer še Barbi in Milota. Zanj me ni skrbelo, ker sem vedela, da je ob Bajki čisto priden. Ok, v avtu sicer je poteboval mojo korekcijo na poti nazaj, ampak sva se zelo hitro in demokratično zmenila kje bo kdo.

To, da je bila zraven še Barbi je bilo pa tako kot, da je ne bi bilo. Mislim da sva kar obe rabile to, kar sva dobile. Saj sva skoz govorile, ampak nič takega kjer bi morala uporabljati možgane. Al pri govorenju al pa pri poslušanju. Kaj sva govorile, pojma nimam, vem le, da sva na koncu kosila obe rekli, da ne moreva več in prosile, da nama štruklje zavijejo za sabo.

Ker sem tokrat tudi uradno sprehajala Gala in ker sem imela še eno poslovno obveznost, sva se iz Ljubljane spravile relativno pozno. No, ob pol dvanajstih.

Tisto, kar si je bilo za zapomnit je bilo to, da je bilo v Ljubljani pošteno vroče.

Bolj kot sva se dvigovale, nižja je bila temperatura. 

Edino kar mi ni naredilo perfekt day je bilo jezero, ki cveti. Saj ima lepo zeleno barvo, tako kot mora imet, ampak tisto cvetenje vmes, mu vzame ves čar.

Milo je videl vodo in je bil v vodi. Plava gor in dol, nič ne rabi ne žogico ne palco, on plava.

Bajkica je imela s seboj svojo novo igračko, ki se je izkazala za dobro, vendar za enkratno uporabo. Ker je žive barve se jo vidi v vodi in ker je notri žoga, daleč leti. Kar pa pomeni, da lahko tudi daleč plava.

 Bajčki je končno nekdo metal v vodo stvari, saj je tut Barbi pasalo, če pa njej kar plava in ga briga za vse.

Ko smo Milota končno dobile iz vode, smo šle pa jest. Ne vem še, al mi je na Jezerskem tako všeč ta mir in voda, ali njihova hrana.
Dejstvo je, da se vedno preveč najem in da si vedno štruklje zavijem za domov.
Po kosliu sem še hitro naredila eno panoramsko z Bajko, kajti začelo se je oblačit. Na eni strani sonce, na drugi črni oblaki.

Bajki sem še hitro vrgla parkrat žogico v vodo in smo mogli it, kajti oblaki so se čedalje bolj zbirali na kup.

 Začelo je še pihat in čas je bil za odhod. No, streznitev je čakala v avtu, saj je bilo samo 22 stopinj. Nisem se mogla zadržati, ampak veter v hribih ima čisto svoj zvok. Zato sem se morala malo ustavit in prisluhnit vetru.

 

Ne samo zaradi vetra, tudi zaradi Galčka sva morale domov, saj je moral iti lulat. Saj je bil ob devetih eno uro vzunaj, samo ker danes nimam šole in sem ga navadila, da je bil od petih z mano v šoli in je norel, sem imela slabo vest, da ne bi bila okoli petih pri njem.
Jah...obveznost je pač obveznot. Ampak sem pa imela 4 urni dopust!