Čas teče in bliža se ura resnice. Kako se to grozno sliši. Svoje grehe iz preteklosti moram odslužiti, kar pomeni, da se pač moram naučiti in včeraj se mi je posvetila lučka. Končno so mi stvari postale jasne.
Ne vem zakaj se prej ne spomnim na moč vizalizacije. Uporabljam jo na poligonu, uporabljam jo pri tečajnikih, ko jo rabim jaz, pa pozabim na njo.
Vizualizacija te pripelje do tvojih misli in tvoje misli se usmerijo na cilj. Tko, bom pač odplačala svoj greh. Ker to je moj cilj. Hočem končati s tem, ker želim naprej, hočem delati druge stvari.
Vmes se mora seveda človek sprostit, in sporšča me fotkanje.
Kaj le drugega, če je pa polna luna.
Danes sem ujela še lep sončni zahod. V bistvu je za to kriva Ajša. Trudim se, da gremo zvečer za 45 minut na sprehod, ker je že dovolj hladno in se mora ornk sprehodit. Včasih gremo hitreje, včasih počasneje. Če vidim, da ni njen dan se obrnemo in gremo prej nazaj. Danes pa se je odločila, da bo sprehod podaljšala. Na ovinku, kjer se pot obrne proti domu je šla naravnost po pokošenem travniku. Počakala sem, da sem videla, ali gre le kaj povohat. Ne, šla je naprej. Prav punca moja, če tako rečeš, grem pa za teboj. In smo šli na daljši sprehod. Ona že ve kaj dela, moja naloga je le, da ji sledim. Zaradi tega smo bile malo bolj pozno doma. Mogoče mi je pa želela pokazati to.
Nikoli si ne odžri časa, ko lahko za trenutek postaneš in užiješ lepoto, ko ti jo ponuja narava.
Ne vem zakaj se prej ne spomnim na moč vizalizacije. Uporabljam jo na poligonu, uporabljam jo pri tečajnikih, ko jo rabim jaz, pa pozabim na njo.
Vizualizacija te pripelje do tvojih misli in tvoje misli se usmerijo na cilj. Tko, bom pač odplačala svoj greh. Ker to je moj cilj. Hočem končati s tem, ker želim naprej, hočem delati druge stvari.
Vmes se mora seveda človek sprostit, in sporšča me fotkanje.
Kaj le drugega, če je pa polna luna.
