četrtek, 21. april 2011

A že četrtek je?

Kam pa gre ta čas? Kar zgine teden, predno se sploh zavem.
Naporni dnevi so pred mano, ampak so mi v tak užitek, da res ni. Vsak dan se mi zgodi toliko lepih stvari, da me kljub naporu spravijo pokoncu in me nafilajo z energijo. To je tisto, kar mi daje gorivo, da vstrajam in da sem srečna.
Vsak dan nov uspeh, vsak dan nov izziv.
Žal mi je, za tiste, ki niso vstrajni, ki niso prepičani v uspeh. Če nisi prepirčan ti težko uspe, ker ne veš kaj ti mora uspeti.
Zadnje čase ne gremo več na kavo, ker nas je preveč. Tudi tokrat nismo šli.
 Ta srednji razturajo
Tamali so že pravi gavnarji
Ta najmlajši pa to šele postajajo
Naporno je ful ampak prijetno pa še bolj.

Komaj čakam praznike, ker bo imela malo manj skupin in bom lahko tudi za faks kaj naredila. Sedaj namreč ne gre. Še faks končam, pa bo še ena stvar za mano. Služba pa...bojim se, da je to zatišje pred viharjem. Dokler je tako, naj kar bo.