Večkrat slišimo to, da se dobro z dobrim vrača, slabo pa z slabim.
Ok, tisto slabo ni važno, ker tisti, ki slabo misli in dela, tega tudi opazi ne.
Tisti, ki upam ,da jih je več...tisti se pa sprašujemo...pa kdaj že, kdaj se bo začelo vračat.
Nekaj podobnega je pri pregovoru, da vsak padec te naredi močnejšega in odpornejšega. Ma sem že tolikorat padala in se pobrala, da me je že resno strah tele odpornosti, ker večno pa tut ne mislim živet.
Pri tem dobro z dobrim pa... Ko ti gre slabše vedno pričakuješ eno veliko, opazno stvar. Nihče se ne zaveda, da je naše življenje sestavljeno iz majhnih, komaj opaznih stvari, Take male stvari naredijo življenje popolno, ga sestavijo v celoto. Mi, bi pa radi jedli dober golaž z "šeflo", da ga lahko zajamemo več, ker je dober.
Pa se opečemo, in smo spet razočarani. Da bi se nam uresničilo tisto, da se dobro z dobrim vrača, si želimo nekaj velikega, otipljivega, da s vidi, da lahko rečeš - lej, to je pa to. Velikorat se vrtimo okoli materialnih stvari, okoli dobrin, ki so vidne, čutne, za pojest, popit, ..
Ne, ne...male stvari so male. Zato so toliko bolj cenjene, ker so male. Dobra dela, ki jih naredimo so tudi mala. Lahko je le nasmeh nekomu, lahko je le dotik, lahko je klic, lahko je ....nekdo, ki rabi nekaj dobrega v tistem momentu, ne rabi velikega, rabi samo čisto malo. In to je tisto dobro.
Kolikokrat v življenju se je dobro vrnilo, pa se tega nismo zavedali, ker pozabimo cenit malo?
Včeraj sem se zavedala te ogromnosti malih stvari. Neka čisto mala stvar ti v tistem momentu pomeni toliko, da ti je zaradi nje boljše, da vidiš luč v temu, da ti da nazaj upanje, da .....verjameš spet nazaj v dobro.
Premišljujem za nazaj, kolikokrat sem že dobila kompenzacijo. Bolj kot premišljujem....pa saj je moje življenje v bistvu samo en krog kjer se mi vrača vse to, kar dajem in si včasih mislim, pa za koga se jaz toliko razdajam in zakaj sem tako dobra kot sem.
Tisto kar je zgledalo neizhodno, se je kar samo od sebe rešilo. Sedaj premišljujem, da ni bilo čisto samo od sebe, ampak sem dobila v najbolj odločilnem času tisto kar sem rabila.
En moj kolega mi je nekoč, ko sem mu pripovedovala kaj vse se mi je že zgodilo rekel, da sem Forrest Gump. Ok ja, mu dam prav...res sem mu podobna, le opornic za noge pa res nisem nikoli imela hahahahaha
Veselite se malih stvari, resno vzemite mala znamenja....življenje je obupno naporno, če stalno iščeš nekaj velikega......Ponavadi ga nikoli ne najdeš. Če pa zbiraš male stvari, pa nastane velika stvar. Le čas in priznanje rabi. Predvsem pod prvo priznanje samemu sebi, da lahko.
Ok, tisto slabo ni važno, ker tisti, ki slabo misli in dela, tega tudi opazi ne.
Tisti, ki upam ,da jih je več...tisti se pa sprašujemo...pa kdaj že, kdaj se bo začelo vračat.
Nekaj podobnega je pri pregovoru, da vsak padec te naredi močnejšega in odpornejšega. Ma sem že tolikorat padala in se pobrala, da me je že resno strah tele odpornosti, ker večno pa tut ne mislim živet.
Pri tem dobro z dobrim pa... Ko ti gre slabše vedno pričakuješ eno veliko, opazno stvar. Nihče se ne zaveda, da je naše življenje sestavljeno iz majhnih, komaj opaznih stvari, Take male stvari naredijo življenje popolno, ga sestavijo v celoto. Mi, bi pa radi jedli dober golaž z "šeflo", da ga lahko zajamemo več, ker je dober.
Pa se opečemo, in smo spet razočarani. Da bi se nam uresničilo tisto, da se dobro z dobrim vrača, si želimo nekaj velikega, otipljivega, da s vidi, da lahko rečeš - lej, to je pa to. Velikorat se vrtimo okoli materialnih stvari, okoli dobrin, ki so vidne, čutne, za pojest, popit, ..
Ne, ne...male stvari so male. Zato so toliko bolj cenjene, ker so male. Dobra dela, ki jih naredimo so tudi mala. Lahko je le nasmeh nekomu, lahko je le dotik, lahko je klic, lahko je ....nekdo, ki rabi nekaj dobrega v tistem momentu, ne rabi velikega, rabi samo čisto malo. In to je tisto dobro.
Kolikokrat v življenju se je dobro vrnilo, pa se tega nismo zavedali, ker pozabimo cenit malo?
Včeraj sem se zavedala te ogromnosti malih stvari. Neka čisto mala stvar ti v tistem momentu pomeni toliko, da ti je zaradi nje boljše, da vidiš luč v temu, da ti da nazaj upanje, da .....verjameš spet nazaj v dobro.
Premišljujem za nazaj, kolikokrat sem že dobila kompenzacijo. Bolj kot premišljujem....pa saj je moje življenje v bistvu samo en krog kjer se mi vrača vse to, kar dajem in si včasih mislim, pa za koga se jaz toliko razdajam in zakaj sem tako dobra kot sem.
Tisto kar je zgledalo neizhodno, se je kar samo od sebe rešilo. Sedaj premišljujem, da ni bilo čisto samo od sebe, ampak sem dobila v najbolj odločilnem času tisto kar sem rabila.
En moj kolega mi je nekoč, ko sem mu pripovedovala kaj vse se mi je že zgodilo rekel, da sem Forrest Gump. Ok ja, mu dam prav...res sem mu podobna, le opornic za noge pa res nisem nikoli imela hahahahaha
Veselite se malih stvari, resno vzemite mala znamenja....življenje je obupno naporno, če stalno iščeš nekaj velikega......Ponavadi ga nikoli ne najdeš. Če pa zbiraš male stvari, pa nastane velika stvar. Le čas in priznanje rabi. Predvsem pod prvo priznanje samemu sebi, da lahko.
