sobota, 9. april 2011

Lepa sobota

Končno sem spet spala. Zgodnje vstajanje ni zame in pika. Saj, včeraj sem zvedela, da je moj problem, ker hodim tako zgodaj v službo. Prav, ne bom več. Saj počasi se bo moralo zvedeti kam in kdaj bom hodila.
Vem zaenrkat le to, da imam drug teden DOPUST!!! Kar pomeni sicer, da se bom učila ponoči, ampak v službo mi pa ne bo treba. Pa spala bom lahko, dokler mi bosta psici dali.
Upam, da bo lepo vreme in da bomo lahko kam na hitro skočile al si pa vsaj privoščile pravi sprehod.
Ker šole imam itak na polno vsak dan. Saj je prav tako, ve se kdo sem, ve se kaj sem, ve se kakšni psi pridejo iz Bajke. Čim več ljudi si bo želelo urbanega psa, več ljudi bom imela.
Danes smo imeli tiste, ta male mladičke. Se moram prav potrudit, da kaj pokažem z njimi. In potem si vzamem najmanjšega. Jack Ruslla...živc mali!
Mogoče si bom kdaj nabavila enga takega malega hudička in ga bom naredila v umirjenega pasjega meščana...mogoče nekje v daljni prihodnosti....

Za njimi so bili moji meščani. Trije so manjkali, ampak tudi samo trije so ok. Se pač malo več dela.

Mini Maksija so poslali domov, ker je začel šepat in že tako je naročen pri ortopedu v ponedeljek.
Luštna sobota je za mano, predvsem luštna zato, ker teče vse tako, kot sem si zamislila. Ljudem pomagam tam, kjer si najmanj mislijo, jaz pa pri tem uživam. Pa kaj je lahko še lepšega. Biti v naravi, uživat in pomagat ljudem.

Želim si le, da se čim prej reši ostalo sranje v mojem življenju. Ker ne vedeti kje si, je tisto kar te ubija. Rada bi pač vedela na čem sem, da začnem potem živeti tako, kot mi je namenjeno. Saj bo, upam da kmalu.