Vsak konec je vedno čas za analizo. Analizo sebe, svojega dela in svojih zmožnosti in konec koncev priložnosti..
Nikoli, ne pričakuj nekaj, kar ne moreš dobiti. In to je samo ena preprosta beseda. HVALA. Darila so luštna, to je dejstvo. Pa ne zato ker kaj dobiš, ampak zato, ker veš, da si človeku, od katerega si darilo dobil nekaj pomenil.
In če štejem tiste, katerim sem nekaj pomenila.....sem kot kaže pogorela.
Je to zato, ker sem nekaj delala narobe, mislim, da nisem. Kajti tistim, ki nekaj pomenim so mi to povedali ne samo z darilcem, ampak tudi z besedami. Ko prebereš na čestitki hvala in še vse ostale besede, potem veš, da nisi ti. Da se nekdo potrudi in najde točno to, kar predstavljaš, potem je to to.Tudi če ni bilo darila, je bil iskren stisk roke in objem tisti, ki ti je dal vedeti, da si se človeku vtisnil v spomin.
To, da ljudje s tem, ko nekaj plačajo mislijo, da so bogovi, ja, to je sodobna miselnost. Saj je res. Plačali so storitev, za plačilo zahtevajo opravljeno storitev. To so dobili in adijo.
Kaj se tukaj sedaj jaz obremenjujem....saj so mi plačali.
Storitev sem opravila, če sem se jim vsedla v srce ali pa ne...važno je, da so psi poštumani in da so dosegli to, zaradi česar so bili pri meni in kar so plačali.
Priznam, sem malo razočarana, pa ne zato, ker sem pričakovala. Nisem, ker tudi časa nisem imela, da bi lahko razmišljala o tem. Pa vseeno, ko deliš eno leto svojega življenja z nekom, potem vsaj po malem pričakuješ nek odziv. No, saj sem ga dobila, priznam da takega nisem želela.
Ampak važno je to, da sem dobila tudi enega takega zaradi katerega vem zakaj to delam. In ta me bo nesel naprej. Danes ne, pa jutri tudi še ne. Ampak, ko bom spet zalavfala drugo leto šolo, bom vedela zakaj. Zaradi besed, ki jih dobiš od nekoga za katerega ti res ni bilo vseeno.
Pravo vrednost življenja lahko začutiš le s srcem. Danes sem jo.
Če nekateri ne znajo reci hvala, to nikakor ne pomeni, da moram jaz spremenit svoj odnos do dela. Delam s srcem, tudi s tistimi, ki tega niso sposobni čutiti.