Kam gredo človeški odnosi

Čedalje bolj sem žalostna, vsakič sproti se spašujem - kje živim. Je res človek postal samo en navaden egosit. Je človeštno samo še skupek ljudi, ki živijo vsak zase. Je družba zaradi vsega skupaj res tako propadla, da človek niti več ni sposoben biti človek.
Človek naj bi bil najvišja žival ravno zato, ker je sposben biti čustven, biti človek. Zadnje čase ugotavljam, da je tega čedalje manj. In ne, da bi strmeli k boljšem, ne, bodimo še slabši. Bodimo če se le da pokvarjeni, zahrbtni, škodoželjni, egoistični,......a hkrati čedalje bolj zamorjeni in naveličani vega skupaj.
Življenje.....če nič ne daš v njega, potem nič ne dobiš ven.
Boli me, ko vidim kako se ljudje spreminjajo na slabše, kako je vse skupaj bilo kar nekaj časa zlagano, kako nič ni tako, kot je bilo.
Ne bom postala taka, ker nisem takšna in pika.