Komaj sem čakala, da bo ura devet, saj sem cel dan poslušala, da danes bo pa nekaj novega, nekaj čisto drugega. Danes se bo pisala zgodovina, ker 19 let smo se dolgočasili ob gledanju proslave, danes pa.....
No, popoldne sem prespala zaradi glavobola, slučajno sem ujela, da bi danes vauv na proslavi.
Po sprehodu sem šla še moj nov drevo zalit in ura je bila 9. Polna pričakovanja orgazmične proslave, nikoli na prvo žogo, sem se vsedla pred TV. Še prej sem si pripravila polno šalco Planice.
Začne se...itak da zastavonoše - to paše, policijska pleh muska in naša garda - tut to mora bit.
Govor gospoda predsednika. Nogomet rešuje politike, rečte hvala Kekovim fantom, da so vam rešili proslavo, ker bi drugače folk šel kar dam. Ne vem zakaj morajo biti govori tako dolgi in dolgočasni - mogoče zato, ker to dvoje skup paše. Manj je več, to vedno velja za pravo odločitev.
No to sem preživela, priznam, da nisem poslušala več kaj govori, le vmes se je ustavil, ker je pričakoval aplavz...dobr da ma ženo v prvi vrsti, ker ko ona začne ploskat, za vsak slučaj ploska cela prva vrsta. No potem pa še ostali....ma ziher je tko - si bom ogledala posnetek. Lažem, ne bom ga.
No in potem grande finale, predstava presežkov....ma ja, samo jaz jih spet ne razumem in spet mi ni smešno.
Ne vem no, še najbolj bi blo en partizanski pevski zbor, pa harmonko, mal pleh muske, pa je!
Umetnost kot kaže ne razumem...
Od vsega pričakovanja in pričakanega sem prav pošteno zmatrana.
Grem spat......proslave me zmatrajo!