Ampak...nič ne bomo pesimistični, ker smo v teh pol leta naredili toliko, da si lahko kar čestitam.
Šolo spedenala v nulo, tako eno kot drugo. Pa naj še kdo kdaj reče, da se ne da. Vse se da, samo verjeti moraš. Danes so se mi malo razosile oči...ena moja ljuba tečajnica mi je napisala tole .
Danes sem eni rekla v šoli, da svet nima meja, kaj vse ti lahko narediš, in res je tako. Meja smo si mi sami.
Tut to, da mi ljudje zadnji dan, predno bod odobili kazen lezejo v rit in mi potem trkajo na mojo vest...ne, tut to me več ne spravi iz tira in če sem poštena....me je bilo danes kar malo strah same sebe. Saj ko mi je človek začel trkat na vest, sem mu rekla, da naj gre v kopalnico, se pogleda v špegu in si sebi trka na vest. Meni ni treba.
Res postajam pasja in zajebana. In prav je tako!
Aja, moja potisna pošta....no še vedno ne dela tako kot je bilo mišljeno, zato bo bolje, da jo odjavim. Ampak IMAM pa maile preko telefona. To pa tut ni kar tko!
Jutri bom dala nov kamenček v svoj skalnjak....pa da vidmo kje se konča.
