Molila bom zate

Ja, danes ena teta moli zame....vsaj takoj je rekla, da bo.
Živemu človeku se vse zgodi in kot kaže sem živa, ker meni se vedno nekaj zgodi. Malokrat si vzamem čas zase. Danes sem si po dolgem času vzela čas za kozmetičarko, ker le tako lahko rečeva par besed. Drugače se itak ne bi na kavi dobile, ker ima vsaka vedno kaj. Tako pa eno uro lahko čvekaš, pa še nekaj zase narediš. Ok pustimo, to da imam vijolčne nohte na nogi. To je pač tako...poleti ne nosim štumfov in nekaj me mora v dobro voljo spravit, ko pogledam noge...če me ne smešni stumfi, pa pobarvani nohti.
No, da pridem do kozmetičarke, moram malo peš, ker se ne da do vrat pripeljat. Torej moram it v civilazacijo čisto sama, brez psov. Ker sem si vzela čas zase, sem se tudi odklopila - torej sem imela popolnoma prazno glavo. Hodim mimo zdravstvenega doma, ko mi ena gospa oprostite, a lahko nekaj vprašam. Prijazna kot sem - ma, prizanost ni vedno najboljša vrlina se ustavim in rečem izvolte. Ona pa meni...joj gospa jaz vidim, da ste vi že 3 leta nesrečna, da vi delate z ljudmi, ste iskreni do njih, a oni z vami ne. To seveda govori z naglaskom, in popolnoma preprišljivo. Najprej si mislim, ok med ljudi hodit ni varno, a ona kar govori, da naj ne bom nesrečna, da bom srečna. In da mi lahko šloga. Ji rečem: gospa, pa v bistvu mi gre čisto dobro....ona pa meni, da naj odprem srce in ona bo molila zame....no, pa naj moli.

No in potem se ljudje sprašujejo zakaj ne grem večkrat ven.....zato, ker še takrat ko grem, folk moli zame!

Resnica je čisto očitna, pa vseeno iščemo iglo v senu. Ko vidiš resnico, se nič ne spremeni. Drevo je še vedno drevo, gora je gora. Maezumi Roshi je nekoč rekel:"Ne morem verjeti, skozi kakšne muke in razočaranja gredo ljudje, da bi dojeli, da je miza miza in stol stol" (K Durckheim iz knjige "The grace of zen)