nedelja, 1. september 2013

Danes je eno leto

Kar malo me je zjutraj stisnilo, ko sem se spomnila, kako je bilo leto nazaj. Po stopnicah sem šla z njo in jo gledala ali je vse ok, ali hodi kot mora.
Pred enim letom je Bajka, popolnoma brez predhodnih znakov ostala na lepem hroma.
Dan, ki ga ne želim več doživeti in dan, ki mi je prinesel spoznanje kaj vse lahko, če si želiš. Seveda, brez Bajkine želje po življenju in moje volje, pa priznam, finančne zmožnosti, Bajka tega ne bi dosegla.

Dokončno smo dlako dobili šele ta mesec, s pomočjo energijske osteopatinje Petre Zor, s katero imave terapije zadnje mesece in ki zaključuje njeno rehabilitacijo v zaključeno celoto.

Prejle sem prebrala cel lanski septembrski blog. V bistvu je bilo vse skupaj naprorno, stokrat bolj kot se bere, a khrati tako navdihujoče.
Važno je, da je punca tudi po enem letu še vedno z mano in da je čisto ok.