Vedno drugi...ja, to je najlažje, pa nikoli izvedljivo.
Nikoli se ne spremenijo drugi, vedno se spremenimo mi.
Več kot delam z ljudmi v globino, bolj opažam dve spremembi. Ena, ki je res sprememba vedenja, ko se človek spremeni. In druga, kjer je sprememba le to, da se človek še bolj uda v usodo in mu postane vseeno
Slednje je tisto, kar nas vedno potem nekje sreča in se spet spremenimo ali tako da se še bolj vdamo v usodo ali pa se končno začnemo spreminjat.
Zakaj se je težko spremeniti? Zato, ker moramo najprej pogledat vase in si priznati določene stvari, ki niso najbolj fine.
Še vedno pravim, da vsak pes pride v tvoje življenje s točno določenim namenom - da v tebi popravi stvari, ki niso ok.
On popravi - ja pes. Seveda se bo s tem spremenil tudi pes, ampak mi moramo biti tisti, ki smo prvi na potezi.
In kje je težava. V tem, da najprej iščemo izgovore. Pa da pes ni dobre volje, pa da briketki niso ok, pa da je tam motnja, pa ......
Potem je pes tisti, ki je kriv za vse. Vzroke iščemo v njem. Seveda, odziva se točno tako, kot se mi vedemo.
Vedno pravim, da ko se začno težave, ne smemo bili ljudje čedalje bolj pasivni. Ste opazili...ko pridejo težave, ne samo pri psih, ampak v vsakdanjem življenju, je pri večini ljudi odziv - pasiva.
Malo je ljudi, ki so ljudje akcije. Ne tiste enkratne, ampak ki vztrajajo in dajo vedno več sebe v akcijo.
Ljudje akcije, rešijo probleme zelo hitro - ker odreagirajo in predvsem ne parlamentirajo, ampak delajo.
Tisti drugi...tam se pa začno spet problemi.
Imamo različne tipe ljudi. Sama sem jih razdelila:
Jamrajoči: To so ljudje, ki samo jamrajo, ki v vsem vidijo zaroto, predvsem pa vidijo samo tiste, ki jih je bolje. Nič pa ne naredijo zato, da bi bilo drugače. Le jamrajo, da ne morejo in da se itak nič ne bo spremenilo. Stalno pa iščejo pozornost s tem, da bi reševali probleme. Sicer imajo samo polno enih vprašanj in idej, te poslušajo, ampak to je tudi vse...ne naredijo nič od tega - ker itak nima haska.
Ja - jači: to so ljudje, ki te poslušajo, ki so zelo navdušeni ob vsem. In stalno ob tem navdušeno ja - jajo. Tudi ko jih predlagaš stvari, so takoj zagreti, vse je ja....ampak pri tem tudi ostane
Pripovedovalci: ti ljudje so sposobni govorit in govorit. O problemih in rešitvah. Ponavadi so zelo informirani ali načitani o vseh možnih načinih in sistemih. Samo razen to, da govorijo in govorijo....nič ne spremenijo.
Poslušalci: ljudje, ki zelo radi izpostavijo problem, potem pa želijo obširne razlage zakaj je do njih prišlo, kako se jih bo reševalo, kakšne bodo posledice, po kakšnih stopnjah se bodo stvari razvijale...zelo radi poslušajo...ampak to je pa tudi vse.
A si ziher: ti ljudje, v prvo ne verjamejo, tudi v drugo ne. Ampak vsako stvari premislijo in potem tudi na samem probajo. Ko pridejo do spoznanja, da je to res, začno samo iskati rešitve in postanejo sčasoma ljudje akcije.
Vsak posameznik (tudi jaz) je del vsakega opisa. Le da en res izstopa in je tisti odločilen.
Zakaj se je spremenit težko? Ker je potrebno stopiti iz cone ugodja, kjer smo navajeni biti in kjer nam je ok.
In ko stopimo v položaj akcije, se v psu sproži reakcija in začne sodelovati z nami.
Realno gledano....pes je le del življenja in naše življenje se odraža na psu.
Nikoli se ne spremenijo drugi, vedno se spremenimo mi.
Več kot delam z ljudmi v globino, bolj opažam dve spremembi. Ena, ki je res sprememba vedenja, ko se človek spremeni. In druga, kjer je sprememba le to, da se človek še bolj uda v usodo in mu postane vseeno
Slednje je tisto, kar nas vedno potem nekje sreča in se spet spremenimo ali tako da se še bolj vdamo v usodo ali pa se končno začnemo spreminjat.
Zakaj se je težko spremeniti? Zato, ker moramo najprej pogledat vase in si priznati določene stvari, ki niso najbolj fine.
Še vedno pravim, da vsak pes pride v tvoje življenje s točno določenim namenom - da v tebi popravi stvari, ki niso ok.
On popravi - ja pes. Seveda se bo s tem spremenil tudi pes, ampak mi moramo biti tisti, ki smo prvi na potezi.
In kje je težava. V tem, da najprej iščemo izgovore. Pa da pes ni dobre volje, pa da briketki niso ok, pa da je tam motnja, pa ......
Potem je pes tisti, ki je kriv za vse. Vzroke iščemo v njem. Seveda, odziva se točno tako, kot se mi vedemo.
Vedno pravim, da ko se začno težave, ne smemo bili ljudje čedalje bolj pasivni. Ste opazili...ko pridejo težave, ne samo pri psih, ampak v vsakdanjem življenju, je pri večini ljudi odziv - pasiva.
Malo je ljudi, ki so ljudje akcije. Ne tiste enkratne, ampak ki vztrajajo in dajo vedno več sebe v akcijo.
Ljudje akcije, rešijo probleme zelo hitro - ker odreagirajo in predvsem ne parlamentirajo, ampak delajo.
Tisti drugi...tam se pa začno spet problemi.
Imamo različne tipe ljudi. Sama sem jih razdelila:
Jamrajoči: To so ljudje, ki samo jamrajo, ki v vsem vidijo zaroto, predvsem pa vidijo samo tiste, ki jih je bolje. Nič pa ne naredijo zato, da bi bilo drugače. Le jamrajo, da ne morejo in da se itak nič ne bo spremenilo. Stalno pa iščejo pozornost s tem, da bi reševali probleme. Sicer imajo samo polno enih vprašanj in idej, te poslušajo, ampak to je tudi vse...ne naredijo nič od tega - ker itak nima haska.
Ja - jači: to so ljudje, ki te poslušajo, ki so zelo navdušeni ob vsem. In stalno ob tem navdušeno ja - jajo. Tudi ko jih predlagaš stvari, so takoj zagreti, vse je ja....ampak pri tem tudi ostane
Pripovedovalci: ti ljudje so sposobni govorit in govorit. O problemih in rešitvah. Ponavadi so zelo informirani ali načitani o vseh možnih načinih in sistemih. Samo razen to, da govorijo in govorijo....nič ne spremenijo.
Poslušalci: ljudje, ki zelo radi izpostavijo problem, potem pa želijo obširne razlage zakaj je do njih prišlo, kako se jih bo reševalo, kakšne bodo posledice, po kakšnih stopnjah se bodo stvari razvijale...zelo radi poslušajo...ampak to je pa tudi vse.
A si ziher: ti ljudje, v prvo ne verjamejo, tudi v drugo ne. Ampak vsako stvari premislijo in potem tudi na samem probajo. Ko pridejo do spoznanja, da je to res, začno samo iskati rešitve in postanejo sčasoma ljudje akcije.
Vsak posameznik (tudi jaz) je del vsakega opisa. Le da en res izstopa in je tisti odločilen.
Zakaj se je spremenit težko? Ker je potrebno stopiti iz cone ugodja, kjer smo navajeni biti in kjer nam je ok.
In ko stopimo v položaj akcije, se v psu sproži reakcija in začne sodelovati z nami.
Realno gledano....pes je le del življenja in naše življenje se odraža na psu.
