Ja, spet imam malošolce in spet smo v obdobju, ko so jih psi dali na ignor.
Grizenje je en problem, ki ga ljudje ne rešujejo, a je tisti, ki postane problem s katerim potem več ne moreš normalno živet. Zakaj težim v mali šoli, da to rešimo? Ker, čeprav se vidi, da ni tako, je to v tem obdobju najlažje.
Obdobje, ki je sestavni in najbolj pomemben del v pasji vzgoji.
Najhuje je, da ljudje ne reagirajo takoj, oziroma čakajo in upajo, da bo minilo in da bo spet njihov pes, postal priden in ubogljiv kot je bil.
A roko na srce, gredo stvari samo še bolj navzdol. Po eni strani je pes, tam kjer ve da nič ne more (ponavadi je to doma in tam kjer nikjer nikogar ne srečaš) idealen kuža, točno to, o čemer si sanjal.
Ko pa gre med pse in ljudi, je pa kot da imaš v bistvu dva psa. Enega pridnega in enega, ki ga ne poznaš.
Ko pride do tega, da te pes totalno ignorira ali pa te gleda, kot da te ne razume kaj ti hočeš od njega (pa je to pred kratkim še vedel), je čas, da nehamo čakat, ampak reagiramo.
Težko je, priznam. Po drugi strani pa čist izi. Tukaj ni čas za dati sebe v ospredje in govoriti kolk je to težko. Sploh ni. No, je. Težko je zato, ker nas sreča preteklost in vse nedorečene stvari ali pa tiste, ki smo jih nekako potlačili in ne rešili.
Pridemo spet nazaj na to, da bo pes odreagiral z grizenjem - to smo imeli že čisto prve dni, ko je bilo to še otroško grizenje, ki ga je bilo treba odpravit in razložit, da se z grizenjem ne rešuje problemov. Tisti, ki tega niso naredili - se jih to sedaj vrne.
Grizenje je en problem, ki ga ljudje ne rešujejo, a je tisti, ki postane problem s katerim potem več ne moreš normalno živet. Zakaj težim v mali šoli, da to rešimo? Ker, čeprav se vidi, da ni tako, je to v tem obdobju najlažje.
Se skregaš, si popraskan, mogoče malo krvav, ampak psu dokažeš, da se ga ne
bojiš in da ti nič ne more. Če tega ne rešiš sedaj, ali še huje. Boli me, ko mi
stranka v prevzgoji pove, kako to delajo v kar dostih šol, se umaknejo in ne
pokažejo psu, da se to ne sme, ker s psom se ne smeš dati v konflikt. Samo ko
je pes star eno leto ste zgubljeni. Saj ne bom rekla, da se s takim psom ne da
živet. SE, v stalnem prilagajanju in predvsem v stalnem izogibanju težav. Je to
življenje s psom? NI!
Tokrat sem se ustavila pri grizenju, ki je najvišji možni upor in odklop, ki
ga pes naredi do lastnika.
Moramo priti do tega, da začnemo reagirat? To je poden, dragi moji. Je treba
res do tja?
Res je, da obstajajo psi, ki gredo takoj v to - to so značajsko močni psi
ali pa slabiči. Razlika med njimi je ta, da z značajsko močnimi psi, se boš
zmenil v enem poskusu, z slabiči, pa boš potreboval malo več le teh. Ampak z
obema se boš zelo na hitro in predvsem brez....to kar čakate že cel zapis
- brez uporabe fizične sile zmenil. Samo s tem, da se jih prime za ovratnico in čisto
mirno drži pri miru - seveda pod pogojem, da ste tudi vi mirni. Ja umetnost ni
v uporabi fizične sile. Umetnost umiritve psa je v tem, da se moraš umiriti ti
in s svojo umirjenostjo umiriti psa.
Samo kaj, ko ljudje čisto preradi posežemo po uporabi fizične sile in zelo
hitro vzgojno spremenimo v nekontroliran tepež. Vzgojna je ena....tepež je
tisto, ko se stalno, kar za vse tepe psa. Vzgojna je tista, ki zaleže v prvo -
če ne zaleže ni vzgojna. Zato ker vi niste v tistem trenutku vzgojni, ampak ste
psihično čisto nekje drugje.
Zelo tanke so meje. Da se je ne prestopi, začnite ukrepat takoj. Takoj, ko
vas pes da na ignor in se neha odzivat na svoje ime.
