Počasi se bližata koncu še 2 prevzgoji. Danes smo imeli prvi spoznavni sprehod in bil je več kot odločen. Kot da se psa poznata že od nekdaj.
Čedalje bolje mi gre, ker res čedalje več energije usmerjam v vodnika. Pa naj se še tako čudno sliši, ampak glavnina prevzgoje se res naredi na kavi.
Danes smo jo kar na pivu ;)
Ni važno koliko delaš. Važno je kaj narediš takrat ko delaš.
To je postalo vodilo pri prevzgoji. Prilagodiš se psu in vodniku. Potem se pa več ali manj samo pogovarjaš z njim. Ko se rešijo problemi, le teh ni več. Težko sicer povedat kako, ampak človeški um je tisti, ki spreminja stvari.
Ko je umirjen človek, je umirjen pes. Ko je vodnik nasmejan, je nasmejan tudi pes.
In tedva psa sta doživela spremembo vodnikov. Prav z veseljem sem opazovala njuno prvo srečanje. Točno sem vedela, da je odvisno od lastnikov. In ker sem oba sprostila že prej in sta si prišla z nasmehom na ustih nasproti, sta se tako spozanala tudi psa. Prav ista sta bila kot lastnika. Lastnika sta čebljala, psa pa hodila zraven in mahala z repom. Samo še na pivo smo šli in rekli, da je čas za izpit:)
Temu se reče prevzgoja. Ne to, da zna pes miljon vaj, pa da se hrani iz roke, pa da je kot robot in vsa ta podobna sranja.
Prevzgoja je to, da se sprosti tako lastnik kot pes in da oba sproščena, brez povelja, brez stalnega dela živita naprej. Noben od mojih prevzgojenih psov ne zna poleg, niti se ne usede takoj. Se zna pa sproščeno uležt pod mizo in počakat, da lastnik spije kavo ali pa pir ;)
Tokrat je bila Bajka brez dela, ker sem enega kar hitro dala v skupino, drugi je pa res odlično vse sprejel in ni potreboval nje.
Jo bom vzela drug teden s seboj, ko bova šla na kavo, da ne bo užaljena.
Je pač del tega in vsaj spozna lahko v živo psa.
Ni treba, da si junak - vse kar šteje so majhne stvari, narejene z veliko ljubezni.
Čedalje bolje mi gre, ker res čedalje več energije usmerjam v vodnika. Pa naj se še tako čudno sliši, ampak glavnina prevzgoje se res naredi na kavi.
Danes smo jo kar na pivu ;)
Ni važno koliko delaš. Važno je kaj narediš takrat ko delaš.
To je postalo vodilo pri prevzgoji. Prilagodiš se psu in vodniku. Potem se pa več ali manj samo pogovarjaš z njim. Ko se rešijo problemi, le teh ni več. Težko sicer povedat kako, ampak človeški um je tisti, ki spreminja stvari.
Ko je umirjen človek, je umirjen pes. Ko je vodnik nasmejan, je nasmejan tudi pes.
In tedva psa sta doživela spremembo vodnikov. Prav z veseljem sem opazovala njuno prvo srečanje. Točno sem vedela, da je odvisno od lastnikov. In ker sem oba sprostila že prej in sta si prišla z nasmehom na ustih nasproti, sta se tako spozanala tudi psa. Prav ista sta bila kot lastnika. Lastnika sta čebljala, psa pa hodila zraven in mahala z repom. Samo še na pivo smo šli in rekli, da je čas za izpit:)
Temu se reče prevzgoja. Ne to, da zna pes miljon vaj, pa da se hrani iz roke, pa da je kot robot in vsa ta podobna sranja.
Prevzgoja je to, da se sprosti tako lastnik kot pes in da oba sproščena, brez povelja, brez stalnega dela živita naprej. Noben od mojih prevzgojenih psov ne zna poleg, niti se ne usede takoj. Se zna pa sproščeno uležt pod mizo in počakat, da lastnik spije kavo ali pa pir ;)
Tokrat je bila Bajka brez dela, ker sem enega kar hitro dala v skupino, drugi je pa res odlično vse sprejel in ni potreboval nje.
Jo bom vzela drug teden s seboj, ko bova šla na kavo, da ne bo užaljena.
Je pač del tega in vsaj spozna lahko v živo psa.
Ni treba, da si junak - vse kar šteje so majhne stvari, narejene z veliko ljubezni.