Ko se dan konča in imaš čas pogledat kakšen je bil, ugotoviš, da so ti male malenkosti, ki so bile takrat popolnoma nepomembne in neopazne, naredile dan kot celoto, zelo lep.
In tak je bil danes.
Ok, mogoče je res tudi to, da se zbudim, ko se zbudim in je to zadnje dva dni okoli 11. Tisto največ kar lahko narediš zase je, da se zbudiš, ko imaš dovolj spanja in ne, ko moraš.
Danes sem imela celo 4 telefone, enega že mal čez 8. Upam, da nisem nič obljubila, ker pojma nimam kdo in zakaj so me klicali - prav ne morem se spomnit. Samo za enega vem, da sem rekla, da ne grem na kavo.
Sredi dopoldneva ( a jaz sploh mam dopodlne), sem sredi Ljubljane dobila parking v senčki. V tej vročini je to nekaj neprecenljivega.
Take male malenkosti, so na koncu naredile današnji dan lep.
kljub temu, da je sredi popoldneva vreme pokazal, da se ni za hecat z njim.
Tako kot je pihalo danes, mislim da v Ljubljani tako še ni.
Še tisto malo koruze, ki jo suša ni uničlila je komaj zdržala silo vetra.
Nevihta se je napovedovala in ni bilo drugega, kot da zberem pogum in dam avto v garažo. Ok, saj not gre, to ni problem je placa 2 milimetra pod kljuko. Če ga bom za ven narobe nacentrirala...klinc, bo pa ličar še to popravil, saj mi mora že tko popravit vrata od vloma.
Po drugi strani pa...mogoče pa ne rabim avta in se lahko vozim s taksijem. Drug teden se bratec oglasi doma in bi mi lahko, ko bo že doma, dal še avto iz garaže....ok priznam, garaža je moja šibka točka, ampak bom, jutri bom avto brez praske dala ven.
Popoldanska neviha se je končala brez posledic, ko je naenkrat zmanjkalo štroma. Biti brez štorma sploh ni več zanimivo. Res ne vem, kako so včasih lahko živel.
Klic kmeta - " ej, a ti maš še agregat?" "mam, samo ni bil v uporabi že več kot leto". "pridem ponj"
In je prišel. V prvo je vžgal in rešila sem kmeta molže na roke. Cela ulica bab je bila dobra...o Alenka hvala, k mamo mlek zaradi tebe. Kako že? Jaz nimam nič s tem :)
Ohlajeno ozračje je prav vabilo ven. Najprej sem mislila Bajko oblečt, pa sem si premislila, naj se tudi ona ohladi.
Sprehod bi se končal lahko zelo slabo, ampak to je spet una malenkost, ki je na koncu naredila lep dan. Meter za nama se je zrušilo pol drevesa direkt na cesto. Najprej niti nisem dojela, da bi lahko bila meter zadaj če bi šla malo bolj počasi, če bi malo prej Bajki vrgla storž in bi....
Vse se zgodi takrat, ko je prav, in ko je namenjeno. In danes je bilo vse tako.
Tudi večer na balkonu, ko sta Bajka in muc spremljala vse kar se dogaja okoli nas.
Brez oblakov, pri tako lepem včernem nebu, dan ne bi bil tak, kot je bil.
Bajka pravi, da gre spat :)
In tak je bil danes.
Ok, mogoče je res tudi to, da se zbudim, ko se zbudim in je to zadnje dva dni okoli 11. Tisto največ kar lahko narediš zase je, da se zbudiš, ko imaš dovolj spanja in ne, ko moraš.
Danes sem imela celo 4 telefone, enega že mal čez 8. Upam, da nisem nič obljubila, ker pojma nimam kdo in zakaj so me klicali - prav ne morem se spomnit. Samo za enega vem, da sem rekla, da ne grem na kavo.
Sredi dopoldneva ( a jaz sploh mam dopodlne), sem sredi Ljubljane dobila parking v senčki. V tej vročini je to nekaj neprecenljivega.
Take male malenkosti, so na koncu naredile današnji dan lep.
kljub temu, da je sredi popoldneva vreme pokazal, da se ni za hecat z njim.
Tako kot je pihalo danes, mislim da v Ljubljani tako še ni.
Nevihta se je napovedovala in ni bilo drugega, kot da zberem pogum in dam avto v garažo. Ok, saj not gre, to ni problem je placa 2 milimetra pod kljuko. Če ga bom za ven narobe nacentrirala...klinc, bo pa ličar še to popravil, saj mi mora že tko popravit vrata od vloma.
Po drugi strani pa...mogoče pa ne rabim avta in se lahko vozim s taksijem. Drug teden se bratec oglasi doma in bi mi lahko, ko bo že doma, dal še avto iz garaže....ok priznam, garaža je moja šibka točka, ampak bom, jutri bom avto brez praske dala ven.
Popoldanska neviha se je končala brez posledic, ko je naenkrat zmanjkalo štroma. Biti brez štorma sploh ni več zanimivo. Res ne vem, kako so včasih lahko živel.
Klic kmeta - " ej, a ti maš še agregat?" "mam, samo ni bil v uporabi že več kot leto". "pridem ponj"
In je prišel. V prvo je vžgal in rešila sem kmeta molže na roke. Cela ulica bab je bila dobra...o Alenka hvala, k mamo mlek zaradi tebe. Kako že? Jaz nimam nič s tem :)
Ohlajeno ozračje je prav vabilo ven. Najprej sem mislila Bajko oblečt, pa sem si premislila, naj se tudi ona ohladi.
Sprehod bi se končal lahko zelo slabo, ampak to je spet una malenkost, ki je na koncu naredila lep dan. Meter za nama se je zrušilo pol drevesa direkt na cesto. Najprej niti nisem dojela, da bi lahko bila meter zadaj če bi šla malo bolj počasi, če bi malo prej Bajki vrgla storž in bi....
Vse se zgodi takrat, ko je prav, in ko je namenjeno. In danes je bilo vse tako.
Tudi večer na balkonu, ko sta Bajka in muc spremljala vse kar se dogaja okoli nas.
