sreda, 2. januar 2013

Pa smo čisto resno v leti 2013

Ne zanima me, če je danes delovi dan, zame je to še praznik, zato sem se temu primerno tudi obnašala - nisem delala.
Slaba vest me je zvečer le pregnala in sem zrihtala vse za računobodkinjo, tko da jutri sprintam in ji odnesem papirje.
Leto je treba začeti sistematično in to, da pospraviš prejšnjo je del tega.
Danes sem odpeljala avto v pralnico, ker gre jutri v polepšavo. Komaj čakam, da pride nazaj lepo polepljen in zatemnjen.
Sedaj sem ga že čisto posvojila in je že čisto moj.
Dan je bil deževen, kot da bi nebo jokalo, ker je že eno leto, od kar sem se poslovila od Ajške.
Res ne mine dan, da se ne bi spomnila nanjo, da je ne bi pogrešala. Saj ne, da bi jo objokovala, daleč od tega. Amapk vsakič, ko ne vem čisto kaj bil ali pa ali je to to, se spomnim nanjo. Ona te je pogledala s tistimi pametnimi očmi in si dobil vse odgovor.
Bajka nima tega pogleda. Ona ima ali igrivost ali pa skrb. Bajka te spravi v dobro voljo, tudi če si slabe.
Bajčka...10 dni je bil doma Matjaž, ker pomeni, da se spremeni v njegovo senco in mene ne pozna. No, razen zjutraj, ko pride nazaj k meni spat in ko se odpelje. Tako je zmatrana, da ji danes že cel dan trzajo nogice.
Drug teden moram poklicat dr. Matka, da se naročim na pregled. Je že 4 mesece od operacije in se gremo pokazat kaj pravi.
Ja, leto se je začelo. Zame tko na izi, bo pa kmalu spet pestro in napet.
Nov predmet, novi tečaji.
Še jutri bolj na izi, potem pa spet na polno!