Odprem blog, ker sem želala napisati novo objavo in vidim tole:
66 000 vas je že zašlo sem gor. Ogromno!
No, blog sem odprla zato, ker sem želal napisat, da sem danes zopet videla povoženo srnico. Ob Brnčičevi je ležala le par metrov stran od ceste naslonjena z glavo ob mlad lanski borovček. Revco je povozil avto, lahko je naredila samo še par metrov - toliko kot je širok pločnik in 2 metra do borovčka in tam zaspala za vedno.
Da jo je zbil na tej strani pomeni, da mu/ji je letela čez cesto, ampak lahko bi jo videl/a, ker je letela še čez nasprotni pas. No ja, ne bom sodila, res ne.
Klicala sem lovca, ker če pokličeš higijenika ne javijo lovcem in tako je ena srna več za odstrel. Lovcu sem razložila kje je in naj jo gre iskat. Malo za tem, me je klical nadzorni lovec in se mi je zahvalil, ker tako lepo sodelujemo. Ma ne vem no, če je to res lepo. Oni se ustavijo pri meni in mi povedo v katero smer bodo imeli lov, da tja ne grem s psi, pa vedno me opozorijo, če imajo pogon. So prijazni, nič ne rečem.
To, da je to lepo, da jih pokličem....ma je, ker s tem ohranim pri življenju vsaj eno srnico, ampak letos sem že zgodaj začela s tem.
Včasih si prav želim, da ne bi videla vsega, da ne bi poznala ta gozd do vsake podrobnsoti in potem res vidim, če veja narobe stoji.
Veliko raje gledam srne v naravi, kot pa kličem lovca, da leži kje!
Upam, da ni preveč trpela in da je hitro umrla. Že tako pogrešam dve srni, sedaj je še ena manj :(
No, blog sem odprla zato, ker sem želal napisat, da sem danes zopet videla povoženo srnico. Ob Brnčičevi je ležala le par metrov stran od ceste naslonjena z glavo ob mlad lanski borovček. Revco je povozil avto, lahko je naredila samo še par metrov - toliko kot je širok pločnik in 2 metra do borovčka in tam zaspala za vedno.
Da jo je zbil na tej strani pomeni, da mu/ji je letela čez cesto, ampak lahko bi jo videl/a, ker je letela še čez nasprotni pas. No ja, ne bom sodila, res ne.
Klicala sem lovca, ker če pokličeš higijenika ne javijo lovcem in tako je ena srna več za odstrel. Lovcu sem razložila kje je in naj jo gre iskat. Malo za tem, me je klical nadzorni lovec in se mi je zahvalil, ker tako lepo sodelujemo. Ma ne vem no, če je to res lepo. Oni se ustavijo pri meni in mi povedo v katero smer bodo imeli lov, da tja ne grem s psi, pa vedno me opozorijo, če imajo pogon. So prijazni, nič ne rečem.
To, da je to lepo, da jih pokličem....ma je, ker s tem ohranim pri življenju vsaj eno srnico, ampak letos sem že zgodaj začela s tem.
Včasih si prav želim, da ne bi videla vsega, da ne bi poznala ta gozd do vsake podrobnsoti in potem res vidim, če veja narobe stoji.
Veliko raje gledam srne v naravi, kot pa kličem lovca, da leži kje!
