Tu kjer sem, se imam res fino. Bajtica ob obali, terasa pred njo, pogled na morje.
Ker pač nisem človek, ki bi se pražila na socnu -ok danes sem šla za 15 minut ob desetih, ker me je res zeblo- opazujem ljudi in dogajanje okoli sebe.
Preseneča me mir, ki je, kljub kar veliki številki gostev. Moji sosedje so italjani, hrvatje in nemci. Nemci imajo luštnega prinašalca, ki je že malo v letih. Včeraj se je celo že prišel pobožat. Me pa zelo motijo njegovi lastniki, ker upam, da jih ne obtožujem brezveze, nikoli ne vidim, da bi imeli vrečko za kakec. Da ne pobirajo kakcev, se mi zdi res primitivno, sploh ker je to turistično naselje in ker je polno otrok. Saj so bili njihovi tut enkrat majhni in so pobiral vse po tleh.
Hrvatje so ful luštni. Razširjena družina starih strašev, otrok in vnučkov. Mama - babi, skrbi za vse. Trikrat na dan kuha, vmes še malico, kavico. Res je odlična. Starša otrok sta res na dopustu in se spočijeta, ker babi poskrbi za vse. Faca je res!
Italjani so družba dveh družin, s približno isto starimi otroci. Očeta gresta vsako jutro okol pol sedmih na bicikl. Najprej po kruh, ki ga zatakneta za vrata, potem pa na turo. Danes se je en, ki je - po zunanjem videzu - tipični makaronar, malo považil, ker je opazil, da ga opazujeva in je telebnil po telh. Ogromno srečo je imel, da se ni nikjer udaril v skale iz katerih je narejena ograja.
Otroci so zanimivi, kljub temu, da jih je mislim, da 6, so pridni in se igrajo med seboj. Je pa videti razlika med starši v tem, katera družina se bolj ukvarja z otroci. Ena mama jih res skoz animira in se CELO igrajo skupne igrice, ki ne vključujejo računalnika ali mobilnega telefona.
To je res pomemben podatek!
Pri nas...pri nas je tudi zelo pesto. Poleg treh psov imamo stalno še cel dvorišče otrok. Ampak..ti otroci se ne igrajo iger, ki jih poznamo mi. Njim je zabava računalnik in skupno gledanje filmov. Ko sva postale vzgojne in sva začele deliti kazni, zaradi neupoštevanja dogovorov, sem ugotovila, da so ti otroci sposobni sedeti za isto mizo in biti tiho. Pa ne, ker je bila to kazen, ampak ker se ne znajo pogovarjat, kaj šele kaj skupaj igrat. Včasih smo vlačili na morje Človek ne jezi se, Monopoly, Spomin....no tega več ni.
Nama je pa zbolel en otrok, zato sva bile včeraj prave kuharice. Skoraj sva že naredile tipično slovensko nedeljsko kosilo. Predvsem sem pa jaz jedla govejo župo! Ok, en dan prej me je bolela glava in je to del razloga :)
Otrok si je nampreč zaželel govejo juho. V trgovini sva res dobile lepo govedino, zato je bilo kosilo jasno. Juha z zdrobovimi cmočki - otrok si je zaželel nudljčke, ampak sem jo demokratično prepričala, da so knedeljčki dobri in so se ji zasvetile učke. Zraven je bil seveda krompirček in meso iz juhice. Sredi poletja sva v strcuni iskale hren in sva ga našle, tako da je bilo kosilo res fantastično.
Za večerjo pa kot se spodobi, mlečni gres.
Hrana...v bistvu je na dopustu to najbolj pomembna stvar. Zjutraj šibat po svež kruh - njama, dober bel kruhek, potem kaj bo za kosilo in kaj za večerjo.
Zdaj moram pa it, počas je treba začet kuhat kosilo. Danes, bo brezmesni dan.
