Deset do petih

Ne vem, kaj sem naredila narobe, ampak vsako jutro se zbujam okoli 4.50. Že dvakrat sem se ob  4:49. Danes sem se nasmehnila, se obrnila in šla nazaj spat. Tut na wc nisem šla, ker je to že res smešno. Od prvega dne dopusta se zbujam skoraj na minuto natančno. Grem nazaj spat, nič bat, ampak sem pa res, najkasneje ob 7 že pokonci. Ni ga lepšega, kot jutranji skok v morje in jutranje plavanje. Dvakrat do boj in nazaj, potem pa po kruh za zajtrk. Na morju ni dneva brez zajtrka, ko bi bilo tako še doma tako.

Moram priznat, da sem že čisto padla v dopustniški filing in se mi dobesedno nič ne da. No, saj ne da ne bi kaj morala, ampak tole prestavljanje iz sonca v senco, mi kar sede.
Sem pa danes opazovala enega levega moškega. Kako je človek lahko tak fuks...Sosede bom zamenjala. Hrvaška družina je šla že danes in kot kaže sem babici bila všeč, ker mi je dala vrečko zelenjave in domačih sokov. Res fantasični domači sirupi. Babi je res faca. Mislim pa, da sem jo razorožila včeraj, ko sem spekla jabolčni in sirov štrudelj.

Prav lepo je bilo gledat, kako ga zmanjkuje.
No, da se vrnem k temu moškemu...italjanska družina, z dvemi otroci. Že takoj, ko so prišli, mi je padel v uč, pa ne zato, ker bi bil čeden, ker ni, ampak ker je takoj, ko so otroci samo malo dvignili glas, rekel basta. Mogoče je umetnik, ker ima take bolj umetniške gibe, za tehniko pa ni. Nikakor mu ni uspelo zabiti klina, če se je še tako matral. Žena je vse zrihtala takoj. Tudi poden je sama spedenala. Pa ni neka možača, daleč od tega.
Res imam čisto preveč časa na dopustu