Spet Urbanček

Vsakič, ko sem fotkala Bajko med rožicami, sem si mislila joj...a bi Urbančka tut lahko dal sem not. Kaj je lepšega kot otrok sredi rožic.
Vesela sem, da je danes Urbanček svet gledal iz maminega naročja in je videl tla in ne nebo. Kako je bilo vse zanimivo. Na začetku me je še prijel za roko in sva par korakov naredila čisto povezana med seboj.
Vse mu je bilo tako vauv. Tako lepo je opazovati dojenčke, ki ne skrivajo čustev in jim je res vse čisto novo in vse čisto zanimivo. Niti ne želim nasmejanega otročka, ampak mi je veliko bolj všeč ko ima začuden obraz in gleda v nov svet.

Taka iskrenost in čistost je v njihovem pogledu. Pa zaskrbljenost. Ne vem zakaj v njegovih učkah vidim zaskrbljenost, ampak ne tako negativno, ampak pozitivno - vauv kaj to vse je.

Pri njem mi je všeč, da ne joka ko mu kaj ni ok, ampak počaka in premisli kaj to je. Danes je fant prvič bil na tleh. Hvala bogu za njegovo mami, ki ni komplicirala in ga je dala na tla. Saj je bilo spodaj listje in tla niso bila hladna.

Vbistvu mu je tole danes postal cel žur. Toliko novih stvari je potipal, nekaj jih je tut v usta dal - sva bile prepočasne.

Bila sem priča prvemu sedenju. Jeee, Urban je kar moj malo nadomesten otrok :)

Mehak pristanek - v bistvu prvi padec in fant tut zajokcal ni :))

Rada imam pridne otroke in pridne pse. Se vidi, da je Urbanček priden ;)
Urbanček v vseh svojih pogledih ;)