Revija Kužek

Po novem, mi lahko sedaj tudi javno rečete ga. urednica. Na slovenski sceni se je rodila novo revija Kužek. Je prva revija v Sloveniji, ki je namenjena izključno psom. Kjer so psi, sem tudi jaz. Tokrat, veliko mene. Sem urednica, objavljam strokovne članke in sem strokovnjakinja na področju kinologije, ki odgovarjam na vprašanja bralcev povezane s kinologijo.
V drugi številki, ki izide jutri, sem že vse kar sem naštela.
Uvodnik si preberite v reviji, članek je pa poučen za vse, zato ga tudi tu objavljam

60 strani zanimivega branja vas čaka v reviji Kužek

Ikea in pasji sprehod

Dan preživet v tako opevani Ikei me je razočaral. Saj nisem pričakovala ne vem kaj, ampak to kar sem videla, me ni navdušilo tako, da bi padla na rit. Ok, drobnarije, ti res dajo mislit, kako bi lahko izkoristil prostor. Razočarna sem bila nad ponudbo kozarcev in šalic za v kuhinjo, tukaj sem pa res pričakovala več in bila razočarana. Tudi posteljnina ....ne vem kaj sem pričakovala, ampak ni, ni bilo to to, da bi bila navdušena.
Predvsem pa....ukinili so pasji oddelek - italija, pa saj imate pse.
V ikei sem srečala 5 psov. Vsi so bili pridni. Manjši so v vozičku, veliki pa dobijo nagobčnik.
Razen en so bili vsi pridni.
Pozno popoldne pa smo preživeli v mestu. Danes ni slikic, smo bili pa spet atrakcija za ljudi.
Se pa bojim, da določeni ljudje ne razumejo kaj je smisel skupnih sprehodov. Samo....to je vprašanje kako človek dojema okolje, kako se obnaša na splošno in kašen človek je. Spreminjat človeka je nemogoče, sploh če ne vidi smisla in če je navajem za vse rečt, prav, pol pa grem.

jesenski piknik

Sonček, no počasi je zahajal, toplo vreme je bilo bolj na mestu. Kaj bi drugega naredili kot...Miha, a bi peku?

Seveda smo prej pse zmatrali, saj je logično da ne morejo biti pri miru, mi pa jest.

Hranaa

Evo hrane :)

Miha je tole odlično opravil.

Kako že pravim....Bajka šola za življenje in ne za izpit :)

Pasja nedelja

Dopoldanski sprehod v Arboretum je bil lep začetek sončne nedelje. Sicer je res, da sem štarala v melgi, a bolj ko sem se bližala cilju, lepše je sijalo sonce.
Kar lepa druščina smo bili.

Majhni, srednji veliki, vse sorte psov nas je bilo.

Ljudlje me sprašujejo zakaj hodimo tako na sprehode. Zato, ker je luštno in zato, ker je to tako za pse, kot za lastnike doživetje. Videti toliko psov, ki lepo hodijo en zraven drugega je lepo. Videti lastnike kako ponosno hodijo z njimi, pa še lepše.

Arboretum me vedno očara s temi lesenimi klopmi, ki res pašejo sem. Prostoru dajo tako pravljčno obliko.

Potočki so pa itak nad vse

Ko sem prišla domov, sem šla še na sprehod z Ajško in Bajko.

Zvečer smo imeli še snifačke.
Kaj je lepšega kot preživeti dan s psi?

6 psov

6 psov. 3 različne šole. Trije psi v isti šoli. Dva v isti, en v tretji. Štije veliki, dva mali. Vseh 6 psov šolanih po isti metodi. Vseh 6 psov ima isti problem. Vseh 6 je vstopilo v šolo takoj, kot mladiček. Vseh  6 psov ima zaključeno osnovno šolanje.
Bi lahko rekli, da je problem lastnik? Ni res nikjer videno naključje, da so trije iz iste šole, dva iz iste šole, en iz druge, vsi pa šolani po isti metodi?
Seveda, je v šoli predstavljen problematičen lastnik. Ne vem, ko so vsi prišli k meni, seveda vsak posebej, se mi niso zdeli prav nič problematični. Prej zelo odgovorni, ker vidijo, da ne gre več.
Torej kdo je krvi? Oni? Pes? Šola? Sistem? Inštruktor -ica?
Mi je zelo žal, ampak krivdo prevaliti na lastnika - NE! NI KRV!
Dajmo si malo naliti čistega vina in si priznajmo, da mogoče sistem ni ok. Da šola ni ok, da inštruktor -ica ni ok.
Ne pustimo ljudi, ki iščejo pomoč, ki se zavedajo problemov, v sveti veri, da so krivi sami.
Predvsem pa...dajmo že nehat s tem, da bo minilo. Ne bo.
Res mi gre na jetra, ko dobivam v šolo enoletne pse iz enih in istih šol, od enih in istih inštruktorjev, z enimi in istimi problemi.
Ajde en, dva...ne pa čedalje več!
Malo samokritike res ne bi bilo odveč!

Motiti se je človeško, vztrajati v napaki pa neumno!

Utrujena

Prišlo je za mano, dejstvo da je. 2 leti biti "na vrvici" ni kar tako. 2 leti sem vzporedno delala 2 službi in še študirala. Zadnji dve leti je bilo pomoje da najbolj stresno obdobje mojega življenja. Ne zaradi faksa, daleč od tega. V službi so se dogajale spremembe, najprej zezanje s čakanjem, potem samo čakanje in prihod nazaj, ko se je že v naprej vedelo, da nimajo kaj početi z mano. Oz. tisto kar so imeli namen, so vedeli, da ne bom počela.
Tako sem najprej pustila službo, sedaj pa še diplomirala.
In danes se počutim utrujeno. Prav nič me ne boli, v bistvu sem ok. Samo nič pa tudi ne morem. Sem prazno utrujena.
Stanje se bo seveda hitro izboljšalo, se že izboljšuje, čutim da se mi nazaj plazi energija.

Je pa vsekakor dober občutek, ko je vse to za tabo.
Mogoče bom zaradi te izkušnje postala še bolj "zajebana", ko mi bodo študentje jamrali, da niso imeli časa vadit, ker so se učili. Ja, tudi jaz sem se, pa sem bila vseeno vsak dan v službi in popoldne na poligonu.

Diplomirala

Končano! Danes sem diplomirala in to je to.
Sedaj pa novim zmagam naproti. Dela me čaka veliko, samo vseeno si vzamem malo pavze. En dan, mogoče dva.
Vsi, ki imate dolgove iz preteklosti in bi jih radi poplačali - predlagam vam res enkratno šolo B2

Zagovor diplome

V ponedeljek imam zagovor diplome in danes je bil zadnji dan, da pripravim vse materiale, ki jih bom pri zagovoru uporabila.
Kot pa je bilo zadnje dve leti že rutina, se  nisem mogla spravit delat, predno nisem vsega pospravila.
Danes me je recimo motil prah pod posteljo in to tako močno, da sem morala prav vse odmaknit in narediti malo pred osmo zvečer generalno čiščenje sobe.
Saj nimam čisto nič proti, res veliko lažje diham sedaj. Samo...a res ne gre intelektualno delo iz mene predno ne naredim nekaj fizičnega.
To, da gremo na ta dolg sprehod ne šteje, to da delam čez dan tudi ne. Takrat, ko se že vsedem za mizo, takrat me prime in moram.

V bistvu sem imela zadnje dve leti vsaj enkrat na mesec vse pospravleno. To je tudi ena stvar, ki jo bom pogrešala. Ne pospravljanje, ampak pospravljanje v efektu, ki je bilo vedno narejeno hitro in kvalitetno.

Lastniki malih psov

Ne smem jih žaliti, ker se jih stereotipno meče v isti koš, pa se jih ne bi smelo. Zato bom govorila o tistih, ki se histerično bojijo za svoje male pse in jih delajo čustvene invalide.Načeloma se lastniki malih psov itak odpovejo pasji šoli, če pa gredo v šolo izberejo šolo za male pasme.
Nič nimam proti takim šolam, daleč od tega. Letos sem tudi jaz naredila skupino malih psov. Dejstvo je, da ne moreš dati skupaj psov, ki so že v štartu enkrat večji in dvakrat težji. Zato skupina malih psov. Prav je, da so v igralnih uricah sami, da ne pride do poškodb. Je pa prav, da srečajo tudi velike pse, saj se morajo znati obnašat. Največ problemov je, ker ti mali psi vreščijo na velike, se zaletavajo v njih in se jim obešajo na žnablje. Seveda je njihovim lastnikom smešno, ko se mali dere na velikega. Ko pa veliki reče bu, je pa nevaren in nevzgojen. A res?
Mali kuža je PES v malem telesu. PES in ne eno plišasto bitje, ki bi se ga dvigovalo v naročje in pazilo, da se ne sreča z nobenim psom. Če pa gre kdo proti njemu, brez slabih namer se pa histerično obnaša in nori.
Saj pes se ne ustraši psa, ampak reakcije lastnika.
Vsi taki lastniki malih psov, ste čisto sami krivi, da vam psa napadajo in ste čisto samo krivi za vsako prasko, ki jo bo kakšen pes naredil vam.
Najprej napsihirate svojega cucka, potem psa, ki nič hudega sluteče pride do vas, na koncu pa še lastnika.

Zakaj si kupujete male pse, če ste v osnovi histerični in se tudi vi bojite psov?
Nehajte histerirat in obremenjevat okolico z vašimi nevrotičnimi psi. Zakaj mislite, da je komu smešno, ko vaš mali pes bevska na vse in se postavlja proti drugim. Ne prav nobenemu ni smešno, ampak gre večini to na jetra. Samo lastniki velikih psov smo prijazni in vam tega ne povemo v obraz. Da ste vi in pes histerična in predvsem zelo moteča. Za razliko od vas, ki znate vsakemu povedat kakšnega psa ima, ko veliki vašemu malemu po tem, ko mu skače v glavo in bevska vanj, reče bu.

Sprehod po Ljubljani

Po slikah sodeč, nas je 28 psov obiskalo Ljubljano. Sprehod v mesto je vedno atrakcija za meščne, saj je videti toliko psov, ki lepo hodijo ob lastnikih lepo.
Tudi danes smo bili deležni pogledov in slikanja. Naj se ljudje veselijo in naj vidijo, da znajo biti psi pridni.

Dovolj slik, važno je, da smo se imeli fino in da smo bili res za vzor. Še bolj pa mi je všeč, da so nas ljudje sprejeli z odobravanjem.

Če imaš problematičnega psa, moraš vztrajat

Bolj kot imajo ljudje problematičnega psa, manj vztrajni in dosledni so.
Težko je ljudem razložit, da pri šolanju psov ni čudežne palčke.
Če pes šavsa proti drugim psom, tega ne bo nehal početi, če se mu ne pove, da ne sme. Če pa se lastniku ne da več, predno je sploh kaj naredil....potem res ne vem točno kaj naj s takim človekom naredim.
Kaj naj mu svetujem, če itak ne bi nič naredil, če pa že bi, pri tem ne bi vztrajal. Po parih urah obupa, še predno se pes navadi na nov sistem, predno se lastnik za milimeter spremeni, bi že nehal, ker saj ni nič drugač.
Ti ljudje mislijo da se bo pes spremenil sam od sebe. Ne, ne bo se. Tako kot ne diplomiraš že samo zato, ker si se vpisal na faks.
Če imaš psa, ki se boji vsega in ki nima niti zaupanja v svojega lastnika, potem tudi ne moreš pričakovati spremembe takoj. Sploh pa ne take, da bi rekel vauv, moj pes je ok.
Totalno presran pes rabi čas, da dojame, da mu nihče nič noče. Presran pes, ki je tako presran, da tut lastniku, s katerim je že pol leta, ne zaupa, se ne bo spremenil čez noč. Ne bo se spremenil v enem mesecu. Bo pa malenkost bolje.
Ampak ne, ljudje mislijo da bo nekdo, zato ker so prestopili prag pasje šole, potegnil ven čarovniški prašek in njihov pes bo ok.
Ne bo. Nikoli.
Sploh pa ne, če ne bodo vztrajali in če ne bodo videli, za njih sicer neopaznih, za psa pa velikih sprememb.

Sploh ne vem, zakaj me to še vedno razjezi. Saj imajo oni zajeban lajf, ker imajo takega psa. Ok, ja okoli govorijo, da so bili pri meni in da se ni nič zgodilo. Prav, v petih srečanjih res ne morem nič, sploh pri čisto zavoženih primerkih z še bolj zavoženimi lastniki. Samo meni vseeno ni vseeno. Ker vem, da bi se z vztrajnostjo in s tem, da se psu da čas, lahko spremenilo. Samo čas je zelo relativen. Dva meseca smo rabili, da se je pes toliko sprostil, da ne beži panično stran, ko se mu ljudje približajo na 10 m. Jupi. Lastniki pa pravijo, da ni napredka. Prav, za take je res bolje da gredo, ker pomagat takim, ki hočejo nemogoče se ne da in pika.

Raje delam na preventivi, da se mi ni potrebno ukvarjat z zavoženimi psi in popravljat napake nepravilnega šolanja.
Teh imam tudi čedalje več. So oni krivi, ker so jih zavozili v drugih šolah? Niso, saj so šli ja tja zato, da bi imeli vzgojenega psa.
Preventiva....to kar dobivam iz drugih šol, sploh ko je govora o velikih psih....ma ne vem, če jih res učijo preventive.
Ne bom o drugih, ker kdo pa sem, da bi sodila?
Corsice se približujejo koncu. Razlika je očitna. Hitri so že kot hudič.

Mala šola se tudi lepo razvija

Delo z ljudmi je luštno, doker imaš okoli sebe prave ljudi. Ko pa pridejo v šolo taki, ki bi, pa hkrati ne bi...takrat pa se zakomplicira.
Ampak z leti se naučiš tudi s takimi. Saj za ljudmi mi ni nikoli hudo. Žal mi je njihovih psov.

Hoteli so mi vdreti v avto

En ali več kretenov, se je s pajserjem spravilno nad moj avto. Hoteli so vlomiti pri sovoznikovih vratih. Sedaj ali imam tako dober avto, da se  ga ne da s pajserjem odpret, ali pa so ti mulci popolni kreteni in tut vlomit ne znajo.
Naredili so mi škodo in seveda bom brez avta, ko gre v popravilo.
Da bi jim roke polomila, kretenom!

Jesenski tečaji so se začeli

V škd Bajka smo začeli z jesenskimi tečaji. Kar lepo število kužkov se je nabralo. Vsak dan sem na poligonu in to je tosto, kar sem želela.
Malo šolo sem zopet razdelila po velikosti, saj je razlika med  malimi in velikimi tako velika, da niso za skupaj.
Danes sem imela male.

 Ko smo spomladi začeli z malimi psi, sem bila malo negotova, saj nisem še imela skupine samo malih psov. Sedaj, ko gremo že v malo šolo, se med njimi počutim čisto domače in prav uživam z njimi.
Mali pes je le veliki pes, v mali embalaži.

Ne more na evropski razstavi zmagat tak nemc!

Ja, moja pasma je Nemški ovčar in pika. Spoštujem ga zaradi tega kar nemški ovčar je. Mi gre pa močno na jetra in ne prenesem tega, da ga tako načrtno uničujejo. Saj vse lepo in prav. Vsak pes je lep, vsak pes je za svojega lastnika najlešpi.
Na razstavi , sploh pa če je to evropska rastava pa naj zmaga TIPIČEN nemški ovčar. No, pa smo tam, kaj je tipično. Zame osebno je tipičen nemc še vedno: pšenično rjav s črnim plaščem. Kar pomeni, da je črn in da njegov plašč sega do tja kjer mora bit, ne pa da je nek zametek črne črte na hrbtu. Pšenično rjav tudi vemo kaj je. Barva lepe pšenice, ne posušene in presušene, ali na pol gnite.
Standard pravi da je nemc tudi siv in črn - halo, da ne bo kdo mislil, da to ni nemc. Je, ampak deloven nemc!

Mislim, da mi vzreditelj Nerota Zlatoličina ne bo zameril, če uporabim njegovega psa:
To je barvno zame tipičen nemc. Ok meni osebno bi bil  čisto pravi, če bi hrbtna linija malo manj padala. Ampak barvo je pa to, kar mora bit!

Tudi njegova glava, je to, kar si predstavljam kot nemca.

vir: http://www.mojalbum.com/zlatolicna/nero-zlatolicni

Potem pa se zgodi evropska razstava in Dušan objavi, da je bil Nero drugi. Vsaka čast, me prav znama kakšna "žvav" je potem zmagu. ....in....pokaže zmagovalca. 

http://www.pedigreedatabase.com/german_shepherd_dog/picturegallery/2959.html

Prosim.... kaj se gremo, a je klasičen al je siv? Tole je sklopucalo od nemca. In tak nemc je žalitev za pasmo. S vsem spoštovanjem do lastnika, ampak vaša psica je čisto lepa za vas, za predstavinka nemškega ovčarja, ki bi moral biti najlepši v evropi letos pa....zame osebno kriminal.
Siva je tole:

vir:http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,4658.0.html
Klasičen je pa Nero.
Tole vmes je pa...nekaj med tema dvema. Nikakor pa ne more biti najlepši evropski nemški ovčar, ker je to razvrednotenje lepote nemškega ovčarja!

Dajmo pogledat nemške ovčarje po tipu barve in oblike in naj se vsak sam odloči ali je to zanj najleši ovčar. Stojim za svojimi besedami in mi je žal če sem koga užalila. Ampak meni je ta psica čisto lepa in fina, samo tipični predstavik nemca, ki bi celo zmagal na razstavi, kaj šele na evropski razstavi pa ni!

Opis nemških ovčarjev.  Vir: http://www.nwk9.com/type_comparison.htm

aaklgja art