Bolj kot imajo ljudje problematičnega psa, manj vztrajni in dosledni so.
Težko je ljudem razložit, da pri šolanju psov ni čudežne palčke.
Če pes šavsa proti drugim psom, tega ne bo nehal početi, če se mu ne pove, da ne sme. Če pa se lastniku ne da več, predno je sploh kaj naredil....potem res ne vem točno kaj naj s takim človekom naredim.
Kaj naj mu svetujem, če itak ne bi nič naredil, če pa že bi, pri tem ne bi vztrajal. Po parih urah obupa, še predno se pes navadi na nov sistem, predno se lastnik za milimeter spremeni, bi že nehal, ker saj ni nič drugač.
Ti ljudje mislijo da se bo pes spremenil sam od sebe. Ne, ne bo se. Tako kot ne diplomiraš že samo zato, ker si se vpisal na faks.
Če imaš psa, ki se boji vsega in ki nima niti zaupanja v svojega lastnika, potem tudi ne moreš pričakovati spremembe takoj. Sploh pa ne take, da bi rekel vauv, moj pes je ok.
Totalno presran pes rabi čas, da dojame, da mu nihče nič noče. Presran pes, ki je tako presran, da tut lastniku, s katerim je že pol leta, ne zaupa, se ne bo spremenil čez noč. Ne bo se spremenil v enem mesecu. Bo pa malenkost bolje.
Ampak ne, ljudje mislijo da bo nekdo, zato ker so prestopili prag pasje šole, potegnil ven čarovniški prašek in njihov pes bo ok.
Ne bo. Nikoli.
Sploh pa ne, če ne bodo vztrajali in če ne bodo videli, za njih sicer neopaznih, za psa pa velikih sprememb.
Sploh ne vem, zakaj me to še vedno razjezi. Saj imajo oni zajeban lajf, ker imajo takega psa. Ok, ja okoli govorijo, da so bili pri meni in da se ni nič zgodilo. Prav, v petih srečanjih res ne morem nič, sploh pri čisto zavoženih primerkih z še bolj zavoženimi lastniki. Samo meni vseeno ni vseeno. Ker vem, da bi se z vztrajnostjo in s tem, da se psu da čas, lahko spremenilo. Samo čas je zelo relativen. Dva meseca smo rabili, da se je pes toliko sprostil, da ne beži panično stran, ko se mu ljudje približajo na 10 m. Jupi. Lastniki pa pravijo, da ni napredka. Prav, za take je res bolje da gredo, ker pomagat takim, ki hočejo nemogoče se ne da in pika.
Raje delam na preventivi, da se mi ni potrebno ukvarjat z zavoženimi psi in popravljat napake nepravilnega šolanja.
Teh imam tudi čedalje več. So oni krivi, ker so jih zavozili v drugih šolah? Niso, saj so šli ja tja zato, da bi imeli vzgojenega psa.
Preventiva....to kar dobivam iz drugih šol, sploh ko je govora o velikih psih....ma ne vem, če jih res učijo preventive.
Ne bom o drugih, ker kdo pa sem, da bi sodila?
Corsice se približujejo koncu. Razlika je očitna. Hitri so že kot hudič.
Mala šola se tudi lepo razvija
Delo z ljudmi je luštno, doker imaš okoli sebe prave ljudi. Ko pa pridejo v šolo taki, ki bi, pa hkrati ne bi...takrat pa se zakomplicira.
Ampak z leti se naučiš tudi s takimi. Saj za ljudmi mi ni nikoli hudo. Žal mi je njihovih psov.
Težko je ljudem razložit, da pri šolanju psov ni čudežne palčke.
Če pes šavsa proti drugim psom, tega ne bo nehal početi, če se mu ne pove, da ne sme. Če pa se lastniku ne da več, predno je sploh kaj naredil....potem res ne vem točno kaj naj s takim človekom naredim.
Kaj naj mu svetujem, če itak ne bi nič naredil, če pa že bi, pri tem ne bi vztrajal. Po parih urah obupa, še predno se pes navadi na nov sistem, predno se lastnik za milimeter spremeni, bi že nehal, ker saj ni nič drugač.
Ti ljudje mislijo da se bo pes spremenil sam od sebe. Ne, ne bo se. Tako kot ne diplomiraš že samo zato, ker si se vpisal na faks.
Če imaš psa, ki se boji vsega in ki nima niti zaupanja v svojega lastnika, potem tudi ne moreš pričakovati spremembe takoj. Sploh pa ne take, da bi rekel vauv, moj pes je ok.
Totalno presran pes rabi čas, da dojame, da mu nihče nič noče. Presran pes, ki je tako presran, da tut lastniku, s katerim je že pol leta, ne zaupa, se ne bo spremenil čez noč. Ne bo se spremenil v enem mesecu. Bo pa malenkost bolje.
Ampak ne, ljudje mislijo da bo nekdo, zato ker so prestopili prag pasje šole, potegnil ven čarovniški prašek in njihov pes bo ok.
Ne bo. Nikoli.
Sploh pa ne, če ne bodo vztrajali in če ne bodo videli, za njih sicer neopaznih, za psa pa velikih sprememb.
Sploh ne vem, zakaj me to še vedno razjezi. Saj imajo oni zajeban lajf, ker imajo takega psa. Ok, ja okoli govorijo, da so bili pri meni in da se ni nič zgodilo. Prav, v petih srečanjih res ne morem nič, sploh pri čisto zavoženih primerkih z še bolj zavoženimi lastniki. Samo meni vseeno ni vseeno. Ker vem, da bi se z vztrajnostjo in s tem, da se psu da čas, lahko spremenilo. Samo čas je zelo relativen. Dva meseca smo rabili, da se je pes toliko sprostil, da ne beži panično stran, ko se mu ljudje približajo na 10 m. Jupi. Lastniki pa pravijo, da ni napredka. Prav, za take je res bolje da gredo, ker pomagat takim, ki hočejo nemogoče se ne da in pika.
Raje delam na preventivi, da se mi ni potrebno ukvarjat z zavoženimi psi in popravljat napake nepravilnega šolanja.
Teh imam tudi čedalje več. So oni krivi, ker so jih zavozili v drugih šolah? Niso, saj so šli ja tja zato, da bi imeli vzgojenega psa.
Preventiva....to kar dobivam iz drugih šol, sploh ko je govora o velikih psih....ma ne vem, če jih res učijo preventive.
Ne bom o drugih, ker kdo pa sem, da bi sodila?
Corsice se približujejo koncu. Razlika je očitna. Hitri so že kot hudič.
Ampak z leti se naučiš tudi s takimi. Saj za ljudmi mi ni nikoli hudo. Žal mi je njihovih psov.
