Čaka me eden bolj norih mesecev v mojem življenju. Končati moram prevzgojo nevarnih psov, končati moram faks, končati moram šolo. Ok, prevzgojo definitivno končam ta mesec, faks začetku drugega, šolo pa tudi. Torej realno gledano je vse ta mesec. V eni risanki, mislim da je Mojster Miha, stroji, po tem ko jim povedo dnevne naloge vprašajo: Bomo zmogli? Odgovor je složen in odlčen. Bomo ja!
Torej bom zmogla? BOM, JA!!
Vem, da mi bo vsak dan izziv, vem da mi bo vsak dan v veselje. V šoli me čakajo dnevi, ko bo samo še luštno. Ko bomo res samo še uživali in ko bomo vsakič znali nekaj več, nekaj boljšega.
Faks...ok učenje pač spada skupaj. Bolj kot vsega se veselim pisanja diplome, ki zame ne bo končanje faksa, ampak bo pregled mojega dela do danes in vplogled v mojo prihodnost. Moja diploma se ne piše za faks. Svojo diplomo pišem zase. Če to ni to, kar si lahko želim. Pa saj, tudi ta faks ne delam za nikogar. V službi mi ne bo prinesel niti centa. To sem vedela že takrat, ko sem se vpisala. Delam ga zase, ker mi je kul. In že gledam naprej, rada bi izkoristila potencial, ki ga imam. Tega sem odkrila v drugi luči sedaj, ko študiram. Rada bi se razvila do konca. Ovira, ki me omejuje? Moja služba.
Če ne več ali jo imaš ali je nimaš, potem težko nekaj načrtuješ, sploh če je le to povezano s kešom. Ne malo keša. Itak se vse obrne tako kot je prav, tako da ne dvomim v to kar se bo zgodilo, da ne bo prav.
Vse ob svojem času - evo to je tisto kar sem se naučila. Nič ne moreš prehitevat, ker se vse zgodi takrat, ko se mora.
Sedaj pa....koneč pisanja, gremo se učit!
Kako že? Bomo zmogli? BOMO JAAAAAAAAAAAAA!
Torej bom zmogla? BOM, JA!!
Vem, da mi bo vsak dan izziv, vem da mi bo vsak dan v veselje. V šoli me čakajo dnevi, ko bo samo še luštno. Ko bomo res samo še uživali in ko bomo vsakič znali nekaj več, nekaj boljšega.
Faks...ok učenje pač spada skupaj. Bolj kot vsega se veselim pisanja diplome, ki zame ne bo končanje faksa, ampak bo pregled mojega dela do danes in vplogled v mojo prihodnost. Moja diploma se ne piše za faks. Svojo diplomo pišem zase. Če to ni to, kar si lahko želim. Pa saj, tudi ta faks ne delam za nikogar. V službi mi ne bo prinesel niti centa. To sem vedela že takrat, ko sem se vpisala. Delam ga zase, ker mi je kul. In že gledam naprej, rada bi izkoristila potencial, ki ga imam. Tega sem odkrila v drugi luči sedaj, ko študiram. Rada bi se razvila do konca. Ovira, ki me omejuje? Moja služba.
Če ne več ali jo imaš ali je nimaš, potem težko nekaj načrtuješ, sploh če je le to povezano s kešom. Ne malo keša. Itak se vse obrne tako kot je prav, tako da ne dvomim v to kar se bo zgodilo, da ne bo prav.
Vse ob svojem času - evo to je tisto kar sem se naučila. Nič ne moreš prehitevat, ker se vse zgodi takrat, ko se mora.
Sedaj pa....koneč pisanja, gremo se učit!
Kako že? Bomo zmogli? BOMO JAAAAAAAAAAAAA!
