ponedeljek, 25. oktober 2010

Sedaj jih pa že veliko ve....

Ja, da sem študentka, a ne.
Nisem več brucka, ker imam prvi letnik že narejen in me čaka samo še en. Saj še sama čisto ne dojamem, da to res počnem. Čisto tko, za hec sem se vpisala in priznam, da če me ne bi poklicali in me spomnili, da moram plačat, danes ne bi bila študentka. Itak, da me je treba vse spomnit, ker zase vse pozabim in tako je bilo tudi lani avgusta, ko se bi morala vpisati. Vse sem imela s seboj, le do pošte nisem šla. No, in zaradi enega klica sem sedaj na polovici. Ker nimam časa hodit na predavanja, sem iskala študij preko neta. Obstajala sta dva ponudnika in ker se mi je zdelo bolje, pa tudi malo ceneje je bilo, sem se odločila za B2. In res mi je všeč še vedno, ker kljub temu, da nimaš predavanj lahko preko literature vse narediš. Res je, da je potrebna ogromna samodisciplina in vstrajnost. Prav presenečena sem nad seboj, da se borim in da delam. Celo tri 10 -  tke imam, torej lahko mirno rečem, da sem piflarka! Nisem, daleč od tega. Je pa res, da stalno vpletam prasko v teorijo in to je tisto, kar iščejo. Ne iščejo neznanja, ampak znanje in predvsem cenijo to, da se znaš znajti in da se znaš obrnit. To je pa tisto, kar rabiš v življenju in kar te klasični faksi ne naučijo.
Tako, da predlagam vsem, ki bi radi naredili nekaj več, da premislite, ker kjer je volja je tudi pot. In če meni rata, bo tudi vam.....zdaj grem pa seminarsko delat :))))

Aja....mogoče sem postala zaradi tega, ker skoraj z levo roko delam 3 stvari, toliko bolj samozavestna in se mi zdijo določene zadeve tako bolane, da mi je pod mojim osebnim nivojem, da bi se vmešala v to. Kratkost človeškega uma, duha in predvsem prazne, pokvarjene osebnosti.....ne, dovolj je bilo že prilagajanja in dovolj stvari sem že požrla na svoji poklicni poti. Čas je, da se začnem cenit toliko, kolikor sem vredna. In moja vrednost je pač zrasla do te meje, da se ne ukvarjam s podpovprečnimi stvarmi. Zato pa smo različni ljudje, eni so ročni delavci, eni so malo višji ročni delavci, eni uporabljajo možgne, eni mislijo-da jih uporabljajo, eni misijo, eni odločajo, eni pa se delajo- da delajo. Ne mislim odločat, ker eno funkcijo, kjer sem tista, ki sem glavna že imam. In to funkcujo opravljam prekleto dobro. Pa ne zato ker sem si sama dvignila vrednost, ampak ker mi jo drugi vsak dan. Tudi to, da znam uporabljat možgane se mi potrjuje vsakič, ker če bi bilo tako lahko delat faks, bi ga vsak, pa ga ne. Torej....zakaj bi se ubadala s stvarmi, s katerimi se mi ni treba? Zaradi prestiža? Tega ne rabim....Umazanih poslov ne bom več počela nikjer, za nikogar. Razen, če bo tako dobro plačana ali pa bom imela takšno funkcijo kjer je potrebno to počet. Kar tako, ker tega ne naredi nekdo, ki bi to moral.....jok brate, odpade. Jaz ne več. Rečeš enkrat, dvakrat, predlagaš rešitev, pa vse skupaj ostane v vednosti samo stenam.....prav, pa naj bodo stene tiste, ki nosijo breme te družbe.