Ampak tako to je, sedaj sem na novem delovnem mestu - no nisem še, samo uvajam se vanj in čas je, da začnem hoditi takrat, kot se za to mesto spodobil. Ob 6.30.
Torej, 5.50 vstanem, hitro zavijem v kopalnico - dobro, da imamo javno razsvetljavo nad njo in mi ni potrebno prižigat luči. Tako je bujenje res postopno.
Nekako 6.10 smo vse tri v avtu. Ker zjutraj ni gužve, sem res, razen če ne dobim kakšnega počasneta pred seboj, v destih minutah za mizo....jupi....kaj jupi? Včasih ob tej uri še vstala nisem!
No prednost zgodnejga prihoda je v tem, da grem tudi prej domov. Biti doma že pred tretjo je v tem času luksuz. In današnji je bil res, saj sem ujela še topel jesenski sonček.
TE slike bom pogledata vedno, ko bo megla ali dež in spomin na ta lep jesenski, sončem dan mi bo pripeljal nasmeh na ustnice.
To je za prednost zgodnjega vstajanja...lahko tudi zgodaj začneš uživat v lepoti narave.
