nedelja, 17. oktober 2010

Še sama ne verjamem, da sem res dala telefon na tiho

Jutranji dež je bil danes balzam za mojo dušo. Prav želela sem si dan na off. Že včeraj sem se naročila na masažo, le ure še nisva dorekli. In takoj sem se odločila - kar takoj grem zjutraj. Masaža za dobro jutro - kaj je boljšega.
Pridem iz kopalnice in vidim za prizor:
Prav težko mi je bilo tole prekinit, ampak lulat je treba it.
Po masaži sem hitro naredila kosilo in postelja je bila tista, ki je bila moj današnji cilj.
Ja, pridem gor in....
Saj je bil res dan samo za spanje, ampak maček je to čisto dobesedno vzel in sem ga ob 18-ih dobesedno vrgla ven, ker lulat mora pa tut it.
Predno sem se vlegla v posteljo sem naredila nekaj, kar že doooooooooooooooolgo nisem. Telefon sem dala na tiho. Čisto nič me ni brigalo kdo bo klical in kdo ne - zunaj pada dež, torej šole ni. Vse ostale pa....na deževno nedeljo ni važno.
In prav lepo sem se naspala!