Moj dan

Ura mi prvič zvoni 5.50če me Ajša že prej ne zbudi, kar je zadnje dni ob 5.03 - točnost je njena vrlnia. Vstanem, grem do kopalnice, splaknem posodi za pasjo hrano in vse tri gremo dol. Psici gresta lulat, jaz v klet po hrano. Če pride muc gremo jest gor, če ga ni, jemo dol.
Potem grem nazaj spat, in ura mi naslednjič zvoni 6.35. Seveda so dragocene minute spanca, zato jo prestavim še za 9 minut.
Vstanem, grem v kopalnico. Pridem nazaj se oblečem, pogrnem posteljo, zamenjam obe vodi, vzamem stvari in gremo dol. Psici vržem v avto in ju odpeljem lulat. Imata hitro lulanje in kakanje, največ 5 minut, več časa ni. Odložim ju doma in grem v službo.
15.15 - 15.20 pridem domov, se preoblečem in grem s tamalima na sprehod. Če se ne češemo in samo naredimo ta mal sprehod, sem 16.10 - 16.15 doma. Če se počešemo, je ura takoj 16.30.
Pogledam kaj se dogaja doma, če mi uspe hitro vržem nekaj v usta - seveda imam najraje, ko mi starša pojesta solato, za katero upam, da jo imam očiščeno.
Najkasneje 16.40 nasujem hrano v pasje posode in pripravim, da mi nafutrajo psici. Potem grem na poligon. Okoli 18.30 pridem domov, avto samo obrnem odprem kufer in grem po psici. Sledi krajši sprehod in nazaj domov.
Gledam kje bi se dalo kaj pojest na hitro, seveda se mi kuhat ne da. Ura je že tam blizu osme.

Tko je to sedaj od kar brata ni.
In ljudje me vprašajo zakaj ne gremo na kavo. Zato, ker nimam časa!


Prijaznost je pomembnejša od modrosti, in to je spoznanje za začetek modrosti (Theodore Isaac Rubin)