Nič, čisto nič! Ajšika je šla na operacijo in zato sem bila njena negovalka. Vidi se ji, da nima še taprave kondicije, ok te tut jaz nimam, tako da bomo lepo skupaj začelo spet s sprehodi, ki so daljši od pol ure. Še vedno ne dojamem, kakšno srečo imamo, da je vse šlo tako lepo.
Ker sem morala skrbet za mojo miško pač nisem počela drugega. Ne vem kaj si bodo misili delovci, ker smo kljub temu, da so nam razbijal po hiši mirno spale tudi do desetih in več. No če sem kaj naredila v teh 14-tih dneh, sem se naspala.Hiša je tudi v 14-tih dneh postala čisto druga. Še malo, pa bo končano.
No res je, nekaj sem pa le počela - vsak dan sem sesala flat, da se mi Ajšina rana ni okužila.
Več kot očitna razlika a ne?Všeč pri vsem skupaj mi je to, da sta psici popolnoma dojeli, da smo na off in niti nista težili za sprehod zjutraj. To, da smo spale do osmih je čisto nenavadno za njiju. Se vidi, da Ajška ni bila prava, ker je ona tista, ki zbudi za jest. Bajka se je pa še enkrat izkazala za zlato psico. Tako prilagodljivega psa verjetno nikoli več ne bom imela.
Všeč pa mi je predvsem ta njena rana, ki se lepo celi. Ne vem sicer kako bom spravila dol ostanke flajštra. In dlaka bo malo zelena nekaj časa.
Ne morem, da ne bi še malo mojih lepotičk dala gor.
Pomlad se je začela, prav žal mi je, ker bomo jutri potacali zvončke na poligonu.
Pomlad je čas novih življenj, novega začetka. Vse postavljaš na novo. Vse kar se bo zastavilo pomladi, lahko opazuješ in živiš do konca leta in čez. Upam, da sem zato včeraj dobila en mail, da bomo lahko uživali v tem, da smo rabili pomlad, da se je vse zopet začelo.
