sobota, 13. december 2008

Zakaj

Velikokrat v življenju se srečamo z vprašanjem zakaj. Včeraj sem zvedela, da ima sodelovec en velik zakaj. In vsi se sprašujemo zakaj se je moralo to zgoditi 2 meseca pred penzijo.
Dejstvo je da danes si, jutri te lahko več ni. Tako kot vprašanje, zakaj je včeraj vlak treščil v avto. Zakaj nista pogledala levo in desno, zakaj predvsem levo ne, ker res vidiš ali prihaja vlak.
Zakaj nista šla minuto prej na kavo. Zakaj sta bila ravno večraj povabljena na kavo.
Odgovorov na take zakaj-e ponavadi ne dobiš v taki obliki kot bi si jih želel. Verjamem da bi rad sodelovec slišal zato ker.... verjamem da se ta, ki je povabila te dva včeraj na kavo sprašuje zakaj.
Direktnih zato-jev ni. Če si odprt in če spremljaš zadeve okoli sebe slej kot prej dobiš ta zato.
Samo ko dobiš zato imaš nov problem. Zakaj jaz?
In tako se vrtimo v začaranem krogu iz katerega ne znamo in preidemo v samo spraševanje in dvome, strahove, neizpolnjene želje, razočaranja.....
Priznam v teh dveh primerih ne vem kaj bi lahko človek pametnega potegnil ven. No razen tega da uživaj življenje.
Po drugi strani pa si ne predstavljam, da bi dobili odgovor: vlak te je povozil zato, ker si tolikokrat v življenju izkoristil bonus sreče, ker se ne pripenjaš, ker ......
In da bi podoben odgovor le na njegovo temo dobil sodelovec.
To bi bilo potem še huje. Vse te stvari, ki bi jih dobili v zato so stvari, ki jih lahko mirno odpravimo. So stvari in dejanja ki se jih zavedamo, pa jih vseeno počnemo.
Ne ne, to bi bilo veliko huje kot to, da ne dobimo direktnih zato-jev.

Vsakič v šoli dajem ljudem zato-je, dajem jih v naprej, opozarjam jih na stvari, ki se jim bodo zgodile. Od njih samih je odvisno ali jih bodo upoštevali ali ne. Samo najhuje od vsega je, da tiste ki najbolj opozarjaš in jim daješ te zato-je nikakor ne zadovoljijo ti zato-ji potem, ko pride vprašanje zakaj.
Tako težko je realno pogledati vase in reči ja, res je, vem, bil sem opozorjen/a pa nisem reagiral/a, ...res je točno tako se je zgodilo.


Živjali so tako prijetni prijatelji - ne sprašujejo in ne grajajo (George Eliot)

Sprašujem se zakaj....zakaj opozarjamo in govorimo, če še vedno potem tega ne upoštevajo.
Moj zato je.....zato, ker nekateri pa upoštevajo in zaradi teh je vse skupaj vredno.