No končno se vidi. Zjutraj sem še v tretje pobarvala strop in potem čakala. No nič nisem čakala, ker od včeraj popoldne se je opralo že 7 strojev posodode, pa mislim da ene 5 strojev perila. Pa okna spodaj so že pomita. Ja nič mi ne manjka, glede na to, da se grem čistilko in pleskraja na enkrat. Je pa res, da je oboje izvedljivo, ker med tem ko čakaš, da se kaj posuši, pospravljaš.
Jutro se je začelo kar zgodaj. Ker sem mislila, da bo šla Urška na sled in da greva na kavo, sem pohitela in pobelila ter pobarvala vrata.
Vrata so v bistvu že, ker so povarvana 4x.
In vse je bilo pripravljeno za začetek. No ker Urške ni bilo sem šla sama na kavo, pa itak se je moral strop posušit.
Ker previdnost ni odveč pri takih stvareh, sem raje še malo reševala problem prahu v hiši....bemti prah kam vse prideš....dobesedno vse, ampak res vse je potrebno preprat in pomit.In potem se je začelo. Strop je bilo potrebno polimat, držim pesti, da bo lep rob. In....malanje se je začelo. Najprej ta veliki steni z temno roza. Najprej s penzlom, potem s čopičom, potem z malim valčkom. Čisto nič ni bilo fino, 2 uri sem se dobesedno jebala, ker tole ni bilo pobeljeno že več kot 20 let, stena niti pod razno ne gladka in ....pobarvano. Sušenje....ko se suši pospravljamo....
In potem ta mali steni....oceansko modri. Ista pesem, le manj je bilo, ker sta steni krajši. Pa vseeno me je prihitel mrak.
In evo....ven je prišlo tole:
Da ni monotono in predvsem, da se jaz zezam, sem pri vratih steno, ki je roza pobarvala ob vratih modro.
Ker me je dobila noč nisem pri oknu naredila ravno obratno, to me čaka jutri.
No ne čaka me samo okno, ampak ponovno barvanje, ker bosta potrebna dva nanosa in po vsej verjetnosti mi bo zmanjkalo roza barve, zato bom začela z modro, šla na kavo in po barvo in eko....popoldne se lahko začne še zadnja stvar pred opremo...polaganje laminata.Sedaj pa končno lahko rečem, da imam kaj za pokazat.
Takole upam, da nikoli več ne bo.Pa še nekaj upam, da bo jutri. Končno si bom skuhala kosilo, ker biti cel teden brez kuhinje in jesti sendviče in hrano iz spara al pa kitajca, vsaj meni ne sede. Jutri si skuham kosilo!
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli. (Kitajski pregovor)
