Brez veze

Brez veze je to, da je ponudil odstop minister za promet, ki je edini, ki je faca in prizna da nima pojma kaj naj pove. On ni kriv za vse te šalabajzarje, ki pa so odgovorni za šentviški predor, pa se ne čutijo odgovorne, niti objektivno kaj šele subjektivno.
Brez veze je to, da nimam podpore tam kjer bi jo morala imeti, pa ne samo jaz, ampak vsak človek. Doma, pri starših. No jo imam pri očetu in on je ponosen na vse skupaj. Nimam pa je pri mami, prej polena pod noge, kot pa slučajno priznanje da je kaj dobrega ali pa da mogoče mi je kaj uspelo. Včeraj sem gledala na TV eno oddajo v kateri zamenjajo ženo za en teden in v njej je bil en možiček, ki je moral imeti 100% nadzor nad vsem. In to mu je brez ovinkov povedala tudi sposojena žena. Kar naenkrat se ni več pogovarjal z njo. Bolezen ljudi, da mora biti vse po njihovo in ki se sploh ne zavedajo, da gre življenje čisto drugo pot kot so si ga zamislili. Taki ljudje seveda tega ne priznajo in seveda ne opazijo v tem svojem vzporednem svetu, da jih ljudje zapuščajo in da ostanejo na koncu sami in konec koncev čisto zadovolnji sami s seboj. Seveda pa so vsi ostali grozni, na vseh se najde nekaj narobe, z vsakim nekaj ne štima. Taki ljudje so bogi predvsem pa zelo naporni za okolico in bljižnje.

Aishilos pravi: Redki ljudje priznavajo prijatelju uspeh brez nevoščljivih nagibov.

Pa to nekako preživiš, ker veš da ta ki ti ne privošči, ni tvoj prijatelj, ampak pijavka, ki te zažira.

Problem in bolano, ma ne bolano, ampak brez veze pa je, ko ugotoviš, da je tak tudi en od tvojih bližnjih. Sploh pa če je za vsako stvar nevošljiv, ker s tem izgubi možnost nadzora.
Staršev ne moremo izbrati, lahko pa izbiramo prijatelje in v življenju, kjer ti ni z rožicami postlano, ampak moraš vse sam narediti, ti ni potrebno živeti pijavk. Te lahko mirno odstraniš. Staršev pa ne.

Dobrota je tisto, kar združuje. Zlo tisto, kar ločuje. (Aldous Huxley)