Prvo javljanje s pisarne

Res je, 31.8.2008 sem uradno odprla pisarno in pisarna je čisto prava, saj se javljam z nje. V sredo zvečer pride še zanja stvar, ki pa ni funkcionalno potrebna, ampak paše v pisarno - kavč za Ajšo in Bajko, da ne bosta ne tleh. No saj če bo kdo prišel, bo tut tu sedel, drugače bom pa zložljive stočke kupila ;-). Saj res, da imata vsak svoj tepih, pa vseeno no..
Še ena stvar, ki sem jo predelala je tale predalnik, ki je bil star predalnik, znicane rjave barve. Pa so zidne barve kar lepo prijele na les.Pisalna miza je tudi dobila svoj pisarniški izgledTole pa ni cigansko naselje, ampak naš kup za kosovno odvoz. Tole je slikano, ko so že odpeljali tisti, ki jemljejo robo za prepordajo. No Sima lej, tko je blo. Tko ni blo še nikol. Ko so se fantje pripeljali so rekli samo...vidi robe . Dvakrat so prišli, da so spraznili kup. Brez mojih sončnic bi bil pa žalostno. RAzcvetele so se v vsej svoji lepoti in drugo leto že vem kako bo. Nič ta nizkih ne bom v zemljo dajala, ker je brez veze, samo tavisoke!Nekatere so prav posrečene barve. In končno so čebele prišle, še je upanje, da bo vse ok.Moj javorček se obnavlja, bo pa lepo še kar pokrit, s kmetom sem se pa tudi že zmenila za koruzo, da mu pomagam prvo zimo preživet.Dalije so lepe in počasi se bo končalo njihovo cvetenje, čeprav vsakič ko to rečem spet zacvetijo na novo.Tole je pa ricinus če se ne motim, ima lep plav hmm cvet?Kaj je še bilo med tem ko nisem imela compa....bila sem na tekmi in bil je že prvi letošnji sneg!
Plahutajoči ušeski:
In snegSlikice agilitya so pa tule

Naša najbolj odkrita dejanja so hkrati tudi najbolj (Andre Gide)

Res je, priznam v bistvu se hvali. Ker vse to sem naredila jaz, razen kupa nisem naredila vsega jaz. In tokrat sem enkrat čisto iskreno in upravičena ponosna sama nase. SPloh pa ko sem dvema arhitektoma s tem, ko sta prišla v pisarno zaprla usta. Dokazovanje sebi zato, da mi drugi ne morejo nič očitat ima to prednost, da je potem tebi v tem kar narediš lepše in udobnejše. Tako da ima vsaka stvar vedo dve plati.

Tekaški duh

Včeraj smo bili s šolo v tivoliju in tam vsi tečejo. Ma saj to skoraj vedno, le jeseni je tega še več in je bolj organizirano, ker se pripravljajo na Ljubljanski maraton. In ko smo ravno prišli mimo jogačev, ja tudi joga na prostem je, so pritekli mimo mladi junci. Ma te prime, da se jim pridružiš.
Nekaj časa ne bomo šli v tivoli, da bo maraton mim. Skušnjavi se moram opreti.

Sram me je

Včeraj zvečer je bila skupščina KDNOS-a, kjer naj bi se izvolilo novega predsednika, ker smo prejšnjega na žalost izgubili ob njegovi nenadni smrti.
V štirih urah se skupščina niti ni začela, se je pa v teh štirih urah več kot očitno pokazalo kaj v Sloveniji pomeni Nemški ovčar. Sredstvo s katerim se napolni družinski proračun hkrati pa zagovarjati in podpirati tiste, ki delajo na tem, da se v to sredstvo čim manj vloži. Pes in človek sta tesno povezana. In včeraj smo udeleženci te skupščine lahko videli, kaj denar naredi iz človeka. Če rečem žival, bom užalila vse živali tega sveta, ker lahko trdim, da če bi imeli oboji s seboj pse, bi naši psi ležali en ob drugem in gledali kdo so ti tujci, ki se derejo in kolnejo in nimajo niti kančka kulture, kaj šele olike, da o osnovnem poznavanju stvari na katere se sklicujejo ne govorim.
Res je, dva klana vsak s svojim kandidatom. Sramota od sramote, ki se je včeraj zgodila je ta, da klan svojemu predsedniškemu kandidatu niti do besede ni pustil. Da je ta klan znotraj klana nesposoben komunicirat, ne ne, napaka. Ta klan ne komunicira.
komunicirati -am nedov. (i)
1. izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se:
Ta klan se dere en čez drugega, en drugemu znotraj klana skače v besedo in ta klan niti svojemu kandidatu za predsednika ne omogoči, da pride do besede.

Pustimo ob strani to, kdo bi moral biti predsednik. Ampak moram pa povedat, da predsednik mora narediti odločilen rez in če je potrebno tudi vstati in dvignit glas, da umiri rajo. Predvsem pa tisto rajo, ki voli njega, torej svojo podporo.
Predsedniški kandidat , ki se boji svoje podpore in ki gleda kako se njegovi volivci skoraj da koljejo med seboj pa zame osebno ni niti predsedniški kandidat kaj šele predsednik društva, ki drži roko nad razvojem moje pasme, pasme Nemški ovčar!
Razen če si želimo nazaj v stare čase, ko smo uničili to lepo pasmo. Tisti, ki ste se včeraj drli na skupščini in se obnašali na nižji ravni kot huligani z namenom, da boste s tem obnašanjem pripomogli v dobrobit Nemškega ovčarja, polnite na račun Nemškega ovčarja le svojo denarnico in vam je zadnja stvar na tem svetu razvoj in sledenje trendom v svetu, ki delajo na tem, da popravimo tisto, kar je uspelo pokvarit ljudem.

Najbolj žalostno pri vsem je to, da je druga stran zastopala razvoj Nemškega ovčarja, da ji je za dobrobit pasme. Pa ne zaradi profita, ki bi ga imeli s to čudovito pasmo, ampak zato, ker smo s srcem in delom povezani z njo. In prav to se je včeraj še enkrat videlo. Predvsem v tem, da smo za začetek, ne zato, ker je bilo zrežirano pokazali osnovno kulturo in človečnost s tem, da smo vas že v osnovi pozdravili, vi nas niste. Da se nismo prerivali v vrsti pri potrditvi prisotnosti. Da smo bili tiho in smo vas poslušali, konec koncev ko ste sami sebi ušli iz vajet smo vas mirili, da ste s lahko vi med seboj slišali.
Ker delamo s psi in ker si želimo imeti pse, ki so nam v ponos podpiramo stran razvoja Nemškega ovčarja. Podpiramo kaditata za predsednika, ki se izobražuje v tujini, ki ga tujina pozna, ki tujino lahko pripelje in jo je že pripeljal k nam. Ki se ne zapira in ki ne skriva svojega dela, znanja. Ki mu je mar za Nemškega ovčarja, pa je vseeno je lepotec ali pa delavec. Kar pokaže vsakič sproti, ko ga kdo prosi za pomoč pri šolanju. Podpiramo kandidata, ki sam zagovarja svoja stališča, ki vstane in pove zakaj je njegova vizija razvoja pasme taka. Ki za svojimi besedami stoji z dejanji. Ki ne potrebuje horde neobvladljivih volivcev, ker sam nima take vizije prihodnosti, ki bi resnično delala v dobrobit Nemškega ovčarja.
Po videnem včeraj me je sram, da sem član KDNOS-a. Po videnem včeraj ne vem če si sploh želim še slišat za vaš klan. Če bi vas včeraj videli lastniki Nemških ovčarjev, katere ste zastopali in kateri imajo vaše pse bi jih bilo v dno duše sram!

Vse je OK

Brez panike, nič ni narobe, tut na dopustu nisem, samo comp mi je krepnil in zato ne pišem bloga. V službi pa, al ,al nimam čas, al pa motiva.

Veliko se je zgodilo v teh dneh, predvsem pa me je presunila včerajšnja nesreča na krožnem pred službo, ko se je prevrnil na bok tovrnjak s 30-timi tonami cementa. Vozniku ni bilo nič če odštejem šok, spet se ni nihče oglasil na 113!

VSa čast vozniku v avtu, ki je takoj ustavil in tekel k kabini, ter takoj z brcami razbil šipo, da je šofer zlezel ven. Gasilci so prileteli zelo hitro, o ostalem pa...saj vem tut to je samo služba, samo ljudje so bolj na očeh javnosti kot ostali.

Dvignl so ga pa tut lepo. Dve avto vleke in dvigalo, pa so ga postavili nazaj na noge. Vmes je sicer trgalo verigo od dvigala, ni bilo lepo za vidt, ma slišat če sem poštena.

Sreča je na strani pogumnih in zverziranih ljudi. So zverzirani tudi pogumni?

Eh ja....te reklame

Vedno v nepravem času, po drugi strani pa jih ni takrat ko te že pošteno tišči na WC.
Zadnje čase na eni internet strani pred posnetkom z informacijo zavrtijo oglas. Sranje je, če poročajo o posilstvu, pred tem se pa vrti ogals s sporočilom....naš je največji.....

Ma je malo čudno če se ti nekdo najprej hvali, da ima največjega, potem pa ti govorijo o posilstvu.

Saj vem, da niso nič razmišljali, ko so sestavljali posnetek. Samo hudiča no, kaj če bo žrtev posilstva iskala prispevek o zločinu nad njo in bo najprej slišala imamo največjega?!?

.... tretjič

Naredila se je noč in je bilo treba končati.
To je to, kar je meni vauv pri kinologiji in to je to za kar nimam časa, pa bi ful rada počela. In to je to, kar mi je zdele spet dal energije in adrenalina za nekaj časa.

Ajšika je bila včer pri zdravniku, ker je bolana. Nekaj ni ok z njo, ker vidim kako se obnaša. No kot kaže je čudežno ozdravela, ker ko sem prišla domov po obrambi ni bilo niti najmanjšega znaka, da je kaj narobe z njo.

....drugič

...

Na napačni strani

Vsak išče prostor pod soncem. Eni s tem da se dokazujejo z dejanji, drugi pa s tem, da jih je vsepovsod polno z nepoldnimi razpravami.
V pasjem svetu je težko stopiti iz anonimnosti. Še težje je pa priboriti si prostor pod soncem z govoričenjem nesmislov in predvsem z vsiljivostjo.
Delo s psom je umetnost. Moraš biti zelo umirjen pa hkrati v stotinki sekunde spremeniti to umirjenost v neko popolnoma kontra vedenje. Ko delaš s katerim koli živim bitjem moraš biti zelo skuliran. Ko delaš s psom pa še toliko bolj. In tudi kinologi smo taki, da si ne pustimo "srati" od ljudi, ki še po mleku smrdijo in ki nam vsiljujejo svoje prepričenje kot edino sveto. Seveda da v tem svojem prepričanje mešajo hruške in jabolka, da o slivah ne govorimo.

Ljudje z leti zorimo, se spreminjamo, spoznavamo in osvajamo nova znanja. Vse to in še veliko več nas naredi pametnejše, pa vseeno nam je še vedno vsak pes uganka in nov izziv.
Mladci pa mislijo, da če so prebrali dve knjigi in si kupili psa, da so pojedli vso pamet sveta. In seveda smo mi stari grozni, ker jih ne spustimo na prestol. Ma kako, če rabi lojtro,da spleza gor, pa še tam ga je traba privezat, da ne pade dol, ker je njegovo znanje kot hiša iz kart, o izkušnjah pa tudi ne more govort, ker znanje je eno in z znanjem dokler ne pridobiš izkušenj lahko samo mlatiš prazno slamo. Izkušnje in kilometrina je tisto kar te naredi in za katerim lahko stojiš, da takemu mladcu po eni minuti rečeš, tam se vsedi, glej, bodi tiho in se uči.
Vem, da tole zveni grdo, samo od kje ideja mulcom in mulam, da bodo nekam prišli pa je to poligon ali pa net in bodo dajali v nič naše delo, naše izkušnje in konec koncev naše "proizvode" kar so vzgojeni psi in lastniki.
Eh ja saj niso SCT, da se je nekdo načrtno spravil na njih. Počasi se daleč pride in pot do tega, da lahko to nekomu rečeš ni lepa.

Mi je le uspelo dobiti tole v objektiv! Lotila sem se na napačni strani. Za začetek mi res ni bilo treba v gozd in na travnike. Z domačega balkona je nastalo to.

Izbrati pravo stran je umetnost.

Počasi se daleč pride

Lunin mrk. Da sem ga videla je trajalo kaj nekaj časa in da vidiš razliko si moraš vzeti čas. Lunin mrk je ena redkih velikih stvari, ki se zgodijo čez noč. Verjetno ravno zaradi tega ni luninega mrka vsak mesec. Velike stvari se delajo na dolgi rok.





Ni vse zlato kar se sveti. Sveti se tudi luna.
Sprašujem te luna morda ti kaj veš.....

Četrtek = petek

En dan več bom lahko spala. Danes ob petih, sem skoraj šefu posala sms: spim, ko se zbudim pridem. Če bi to naredila bi me ubil, ko bi prišla v slubžo. Pa ne ker me ne bi bilo bilo, ampak ker bi ga zbudila. No pa nisem tega naradila in sem s težko muko vstala. Kaj bi dala za dež ponoči, da se zjutraj spi....
Mislim, da bo ta vikend grande finale, ker danes sem dobila še omaro.Samo še računalnik preselim in evo pisarna bo narejena do konca. Res je, tudi posodo za vodo sem kupila za v pisarno in za enkrat bosta na tepihu spali. Bosta dobile ležišče, samo da vidim koliko prostra bo notri, ko dobim še kavč. Ma mi je všeč in sem ponosna nase, da mi je tole tako uspelo.

Prokleti motoristi

Malo je manjkalo, pa bi bil en manj, ker bi ga jaz zbila. Kreten se je vozil brez luči. Pa kje imajo pamet. Nimajo je, saj to je razvidno skoraj vsak dan, ko je kakšen manj. Prejšnji vikend sta dva glih tko pametna k ta, obsodila 4 otroke in enega, ki se sploh še rodil ni na življenje brez očeta. Zakaj? Ker je bilo fino se cel dan gont po cesti prilično več kot 150 km/h.
In potem mi na TV-ju govorijo kako bodo policaji poostrili nadzor motoristv. Pa jade, da ne umrem od smeha, kaj bodo poostrili. Že četrt večer se mulci brez pameti izživljajo po Brnčičevi, aja ta cesta itak za policaje ne obstaja, ker tukaj se ne sme ustavljat druge kot domačine.
Res ne maram motoristov in priznam, da dostikrat poženem kri po žilah kateremu, ki je pameten in mu delno zaprem pot. Ko ga je***, pravila veljajo za vse. Če on lahko ogroža mene, potem tut jaz lahko njega. Če je zakon ulice za njih je tut zame. Je pa res, da se vedno umaknem takemu, ki lepo vozi za mano in ki ni pameten, tako kot je bil danes še en k se je po obvoznici peljal brez čelade, mel pa je sončne špegle, ker hitrost seveda ni bila blizu avtocestni omejitvi.
Vsako pomlad si želim, da se jih čim prej čim več ubije, ker naravna selekcija pač naredi svoje. Nimamo več kuge, mamo pa pametne mladce na motorjih. Vse kar upam je le, da si za zadnji pok ne izberejo mojega avta.
Slava jim tupoglavcem, ki se pobijajo po cestah. mladost je norost, če je zraven še motor je pa mladost kratek most do večnosti.

Kazen

Kazen je vzgojna in danes je nekdo dobil vzgojno. Peljem psici na sprehod in ob cesti leži armaflex v njem pa tri sončnice. Stopim na bremzo in gledam, če je slučajno kje bicikl al pa človek. Zraven je bila koruza in lahko bi si nakradela še koruzo, če si je že rožice nabral/a. No pa ni bilo nikogar in smo šle. Seveda najprej pogledat na poligon koliko jih sploh še je. So, in če so preživele petkovo točo oz. bolje rečeno toče, bodo tudi take kraje.

Kazen za krajo in konec koncev tudi za počitek, ki si ga je privoščil/a na mojem poligonu je ta, da je pravica poskrebla za to, da je izgubil/a armaflex in sončnice v njem. No sončnic se ni dalo rešiti, ker so bile že čisto ovenele, armaflex je pa letel v smetnjak. Dobr, da je bilo tako, ker si res ne želim srečat človeka, ki krade moje rože. Če so zadnjič cigani pohlevno hodili in pospravili za kazen stvari, ko sem čistila okolico, bodo pa tudi ostali. Saj pomislim potem kaj se mi lahko zgodi, samo dokler sem odločna pri tem da je to moje in da nimajo prav nobene pravice to početi mi je čisto vseeno al so cigani, slovenci, čefurji al pa švabi. Ok nemca bi nekaj na pol napizdila v nemščini, ma bi šlo tut brez piva, da ga v nemščini pošljem nekam.

Rožice in vse iz narave je lepo tam kjer raste - v naravi. Zato pustimo naravi naravo!

Čakalna vrsta

Ok, spremljam nov pojav, ki se mi dogaja že celo leto. Imam namreč čakalno vrsto in ljudje si rezervirajo mesto v šoli še predno dobijo psa. Pa to čakalno vrsto nisem naredila jaz, ker od vsega začetka delam tako, da nisem časovno vezana z začetkom, ampak mi je vodilo 5 psov.
Res je, nekaj sem jih zavrnila, ker ni bilo več prostora in se je zgodilo. Ljudje si rezervirajo mesto. Lepo je slišat, dober dan, danes smo rezervirali mladička, k nam pride čez 4 tedne. Pa bi tudi k vam radi takrat prišli. Super, a ne?
Ali pa, dober dan, sva govorile tri mesece nazaj, a se spomnite, no sedaj imamo kužka, a imate še prostro.
Ma je naporno vse skupaj, ker je tole že preseglo pisanje na eno kuverto, ki je zaradi tega že pol leta na mizi in je že popisana iz vseh strani. Telefonska številka in zraven opis - staf, ki ga še ni, Dobi, je že skoten,.....ta mi je bila najboljša...mešanc, se je zgodil ups. To, da mi ljudje za ups rezervirajo mesto v šoli je pohvalno.

Po eni strani si niti ne želim se postaviti na net, ker to pomeni, da bodo ljudje prišli ne preko referenc od nekoga, ampak glede na videno. Slikice pa lahko potegnejo čisto napačne ljudi.

Brez veze

Brez veze je to, da je ponudil odstop minister za promet, ki je edini, ki je faca in prizna da nima pojma kaj naj pove. On ni kriv za vse te šalabajzarje, ki pa so odgovorni za šentviški predor, pa se ne čutijo odgovorne, niti objektivno kaj šele subjektivno.
Brez veze je to, da nimam podpore tam kjer bi jo morala imeti, pa ne samo jaz, ampak vsak človek. Doma, pri starših. No jo imam pri očetu in on je ponosen na vse skupaj. Nimam pa je pri mami, prej polena pod noge, kot pa slučajno priznanje da je kaj dobrega ali pa da mogoče mi je kaj uspelo. Včeraj sem gledala na TV eno oddajo v kateri zamenjajo ženo za en teden in v njej je bil en možiček, ki je moral imeti 100% nadzor nad vsem. In to mu je brez ovinkov povedala tudi sposojena žena. Kar naenkrat se ni več pogovarjal z njo. Bolezen ljudi, da mora biti vse po njihovo in ki se sploh ne zavedajo, da gre življenje čisto drugo pot kot so si ga zamislili. Taki ljudje seveda tega ne priznajo in seveda ne opazijo v tem svojem vzporednem svetu, da jih ljudje zapuščajo in da ostanejo na koncu sami in konec koncev čisto zadovolnji sami s seboj. Seveda pa so vsi ostali grozni, na vseh se najde nekaj narobe, z vsakim nekaj ne štima. Taki ljudje so bogi predvsem pa zelo naporni za okolico in bljižnje.

Aishilos pravi: Redki ljudje priznavajo prijatelju uspeh brez nevoščljivih nagibov.

Pa to nekako preživiš, ker veš da ta ki ti ne privošči, ni tvoj prijatelj, ampak pijavka, ki te zažira.

Problem in bolano, ma ne bolano, ampak brez veze pa je, ko ugotoviš, da je tak tudi en od tvojih bližnjih. Sploh pa če je za vsako stvar nevošljiv, ker s tem izgubi možnost nadzora.
Staršev ne moremo izbrati, lahko pa izbiramo prijatelje in v življenju, kjer ti ni z rožicami postlano, ampak moraš vse sam narediti, ti ni potrebno živeti pijavk. Te lahko mirno odstraniš. Staršev pa ne.

Dobrota je tisto, kar združuje. Zlo tisto, kar ločuje. (Aldous Huxley)

Pa je....zadnji

Zbudiš se v sonce, greš na kavo, pa po stol, pa v službo pogledat kaj te čaka in evo je že oblačno. Prideš domov, greš hitro s psi ven, še dobro, da sem šla, ker potem ....potem......je bil dež pa toča, pa dež , pa toča...in tako je bila danes 6x toča velika za lešnik.
Dež je bil tako močan, da sem jedva še lahko rešila pisarno pred nalivm...to je tko, če še ni vrat gor, ker jih barvam.
Ljudje so me malo čudno gledali ker sem tale stol peljala čez pol hale D, samo kaj stric mi je dal poput na razstavni eksponat, pa še šravfat mi ga ni bilo potrebno. Ok malo Podiranja zivov sred BTC-ja in je šel n Punta.
Tudi tole luč se je montiralo, čeprav je na začetku zgledamo da ne bo šlo. ma vse se da, če ne gre pa malo porineš.
Jutri dopoldne bo definitivno konec. Narejeno bo vse ker....v ponedelj grem v službo in odpusta je konec. Zato je bil danes zadnji....dan dopusta.

Tudi tako

Ko ne rabiš besed.