torek, 24. marec 2009

niti ne vem naslova



Zadnje dni se res počutim tako kot pravi naslov pesmi. Sama sebi malo lažem, ker se moram distancirat od ene stvari, kar pa ni lahko, saj je v igri ena od mojih psic.
Že takoj, ko se je vse skupaj začelo prehitro odvijat sem vedela, da ne bo dobro. In res je tako. Ker je ob vsej tej stvari potrebno še mnogo drugih stvari so se zadeve zakomplicirale.
Saj ni važno, da so se ljudje že trudili, da so že se dogovarjali, da so se načeloma že dogovorili. Važno je, da ni treba preveč narediti in da gre vse skupaj tko da je najlažje. Super res.
In kako naprej? In kako bo potem?
Ja, je en perfect day vsak dan!

Dobr da mam te tri, ki mi res naredijo vsak dan v pravem pomenu perfect. Samo če bi mi še malo več prostora v postelji pustili, bi bil pa že kič.
Ni bil moj izziv, da bi počela nemogoče - ampak, da bi se naučila živeti z možnim (Sue Bender)