~80~

Danes je bila prvič z mano v službi, pri najbolj zahtevnem delu moje službe  - Prevzgoji nevarnega psa, ki je k meni napoten z odločbo.
Bajka je svoje delo pri tem procesu opravila več kot odlično in želim si, da bo Abi postala ista.
Prvi začetki kažejo na to, da bo tudi ona takšna, meni se je pa kar smejalo ob tem.

Na začetku se je ustrašila nagobčnika, a le pri prvem stiku. Potem, ko je videla da je vse ok, je prišla do njega in mu dala lubčka.
Nekje sredi poti sem se zavedala, da imam s seboj njo in ne Bajke. Ko delam s psom, se čisto posvetim njemu in lastniku in niti ne pomislim, da imam s seboj tudi svojo psico. Vsako vajo, ki sem jo pokazala, je naredila točno tako, kot mora vaja zgleati. Tudi ko ni delala nič - se je -  ko sem se ustavila, ustavila tudi ona, ni bila tečna, ni vlekla, celo če smo stali predolgo, se je vsedla in čakala. In to je vse, kar potrebujem in pričakujem od nje. Prav vesela sem bila, ker vem da se bo razvila v mojo odlično sodelavko in da bova skupaj prevzgojile še kar nekaj nevarnih psov.
Sončka smo komaj kaj ujele, a dovolj za hiter sprehod.

Zvečer je spet samo padla dol.